Page 82 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 82
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
solistièno na koncertih v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in manjših krajih.26 Josip Hladek
Bohinjski (Mokrice, 4. 2. 1879 – Maribor, 7. 2. 1940) je prišel v Maribor leta 1925. Na
glasbeni šoli GM je pouèeval violino ter vodil dijaški orkester in mladinski zbor, nato pa
prevzel še posle ravnatelja, ki jih je opravljal do leta 1933. Bil je tudi vodja pevskega zbora
in orkestra GM. Glasbeno se je izobra eval v Ljubljani in na Dunaju pri Franzu Léharju.
Pred prihodom v Maribor je bil deset let vojaški kapelnik v Sarajevu.27 V GM Maribor je
deloval tudi eden vidnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Vasilij Mirk. Med letoma
1929 in 1934 je na glasbeni šoli pouèeval harmonijo in zgodovino ter vodil zbor in
obèasno orkester GM. Kot gimnazijec se je glasbe uèil zasebno, na Dunaju pa je študiral
kompozicijo pri Hermannu Graedenerju in leta 1919 absolviral harmonijo na
Konservatoriju Giuseppa Tartinija v Trstu (Antonio Illersberg); pri njem se je pozneje še
izpopolnjeval.28 Med letoma 1930 in 1941 (z izjemo leta 1933/34) je na glasbeni šoli GM
pouèeval violino slovenski skladatelj Karol Pahor. Po vojni je študiral v Trstu, na Dunaju
in v Bologni, kjer je leta 1923 diplomiral iz študija violine. Hkrati se je posveèal
kompoziciji in svoj študij pozneje dopolnil pri Slavku Ostercu. Od leta 1926 do prihoda v
Maribor je vodil ptujsko GM.29 Iz skladateljskih vrst se je Mirku in Pahorju pridru il še
uèitelj violine Ubald Vrabec. Diplomiral je na konsertvatoriju v Trstu leta 1927 iz
kompozicije (Vito Levi) in v Bologni leta 1929 iz violine. Do 1931 je deloval v Argentini
in se nato preselil v Maribor, kjer je na glasbeni šoli GM med letoma 1931 in 1941
pouèeval violino, v obdobju med 1933 in 1936 pa je bil tudi njen zaèasni vodja.30 Pedagog
mariborske GM je bil tudi violinist Taras Poljanec (Maribor, 3. 10. 1908 – Maribor, 9. 12.
1964). Med letoma 1933 in 1941 (razen 1934/35 in 1938/39) je pouèeval violino, obèasno
pa teorijo in dijaški orkester. Igre na violino se je uèil pri Karlu Jeraju na šoli ljubljanske
GM (1919–1924) in na dr avnem konservatoriju (1924–1926). V letih 1926–1933 ga je
na glasbenem konservatoriju v Pragi pouèeval Rudolf Reisigg, ostale glasbene predmete
pa mdr. Pavel Dìdeèek, Metod Dole il, Alois Hába, Jiøí Herold, Karel Boleslav Jirák,
Otakar Šiò. Hkrati je poslušal predavanja iz muzikologije (Zdenìk Nejedlý) na filozofski
fakulteti Karlove univerze. Dve leti pred absolutorijem je e pouèeval violino na mestni
glasbeni šoli v Kutni hori. Po diplomi je v letih 1933–1938 pouèeval violino, violo ter
komorno in orkestralno igro.31 Iz vrste uveljavljenih slovenskih inštrumentalistov je na
glasbeni šoli mariborske GM deloval tudi violonèelist Oton Bajde (Zadar, 20. 1. 1906 –
Maribor, 22. 4. 1993). Med letoma 1933 in 1941 je pouèeval violonèelo in obèasno teorijo
ter vodil mladinsko petje, pripravljalni teèaj in komorne vaje. Leta 1938/39 je postal
zaèasni vodja glasbene šole.32 Pedagog mariborske GM je bil tudi znan slovenski pianist
in pedagog dr. Roman Klasinc (Pragersko, 16. 7. 1907 – Maribor, 13. 7. 1990). Med
letoma 1935 in 1941 je pouèeval klavir ter obèasno vodil pripravljalni teèaj in predaval
26 R. Ajlec, M. Mušiè, »Franjo Serajnik«, SBL III (1960 – 1971). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti 1960–1971, str. 291.
27 Manica Špendal, »Josip Hladek Bohinjski«, Leksikon jugoslavenske muzike I, Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod “Miroslav Krle a”, 1984, str. 314; »Musikdirektor Josef Hladek Bohinjski«,
Marburger Zeitung l. 80, št. 30 (8. 2. 1940), str. 4.
28 M. Studen, »Vasilij Mirk« ES 7, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 152, 153.
29 Primo Kuret, »Karol Pahor«, ES 8, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 221.
30 I. Longyka, » Ubald Vrabec«, ES 14, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 367–368.
31 R. Hrovatin, »Taras Poljanec«, SBL II, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952, str.
437-438.
32 Marjana Šef, Oton Bajde (diplomsko delo). Maribor: Pedagoška fakulteta UM, 2006.
82
solistièno na koncertih v Mariboru, Ljubljani, Gradcu in manjših krajih.26 Josip Hladek
Bohinjski (Mokrice, 4. 2. 1879 – Maribor, 7. 2. 1940) je prišel v Maribor leta 1925. Na
glasbeni šoli GM je pouèeval violino ter vodil dijaški orkester in mladinski zbor, nato pa
prevzel še posle ravnatelja, ki jih je opravljal do leta 1933. Bil je tudi vodja pevskega zbora
in orkestra GM. Glasbeno se je izobra eval v Ljubljani in na Dunaju pri Franzu Léharju.
Pred prihodom v Maribor je bil deset let vojaški kapelnik v Sarajevu.27 V GM Maribor je
deloval tudi eden vidnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Vasilij Mirk. Med letoma
1929 in 1934 je na glasbeni šoli pouèeval harmonijo in zgodovino ter vodil zbor in
obèasno orkester GM. Kot gimnazijec se je glasbe uèil zasebno, na Dunaju pa je študiral
kompozicijo pri Hermannu Graedenerju in leta 1919 absolviral harmonijo na
Konservatoriju Giuseppa Tartinija v Trstu (Antonio Illersberg); pri njem se je pozneje še
izpopolnjeval.28 Med letoma 1930 in 1941 (z izjemo leta 1933/34) je na glasbeni šoli GM
pouèeval violino slovenski skladatelj Karol Pahor. Po vojni je študiral v Trstu, na Dunaju
in v Bologni, kjer je leta 1923 diplomiral iz študija violine. Hkrati se je posveèal
kompoziciji in svoj študij pozneje dopolnil pri Slavku Ostercu. Od leta 1926 do prihoda v
Maribor je vodil ptujsko GM.29 Iz skladateljskih vrst se je Mirku in Pahorju pridru il še
uèitelj violine Ubald Vrabec. Diplomiral je na konsertvatoriju v Trstu leta 1927 iz
kompozicije (Vito Levi) in v Bologni leta 1929 iz violine. Do 1931 je deloval v Argentini
in se nato preselil v Maribor, kjer je na glasbeni šoli GM med letoma 1931 in 1941
pouèeval violino, v obdobju med 1933 in 1936 pa je bil tudi njen zaèasni vodja.30 Pedagog
mariborske GM je bil tudi violinist Taras Poljanec (Maribor, 3. 10. 1908 – Maribor, 9. 12.
1964). Med letoma 1933 in 1941 (razen 1934/35 in 1938/39) je pouèeval violino, obèasno
pa teorijo in dijaški orkester. Igre na violino se je uèil pri Karlu Jeraju na šoli ljubljanske
GM (1919–1924) in na dr avnem konservatoriju (1924–1926). V letih 1926–1933 ga je
na glasbenem konservatoriju v Pragi pouèeval Rudolf Reisigg, ostale glasbene predmete
pa mdr. Pavel Dìdeèek, Metod Dole il, Alois Hába, Jiøí Herold, Karel Boleslav Jirák,
Otakar Šiò. Hkrati je poslušal predavanja iz muzikologije (Zdenìk Nejedlý) na filozofski
fakulteti Karlove univerze. Dve leti pred absolutorijem je e pouèeval violino na mestni
glasbeni šoli v Kutni hori. Po diplomi je v letih 1933–1938 pouèeval violino, violo ter
komorno in orkestralno igro.31 Iz vrste uveljavljenih slovenskih inštrumentalistov je na
glasbeni šoli mariborske GM deloval tudi violonèelist Oton Bajde (Zadar, 20. 1. 1906 –
Maribor, 22. 4. 1993). Med letoma 1933 in 1941 je pouèeval violonèelo in obèasno teorijo
ter vodil mladinsko petje, pripravljalni teèaj in komorne vaje. Leta 1938/39 je postal
zaèasni vodja glasbene šole.32 Pedagog mariborske GM je bil tudi znan slovenski pianist
in pedagog dr. Roman Klasinc (Pragersko, 16. 7. 1907 – Maribor, 13. 7. 1990). Med
letoma 1935 in 1941 je pouèeval klavir ter obèasno vodil pripravljalni teèaj in predaval
26 R. Ajlec, M. Mušiè, »Franjo Serajnik«, SBL III (1960 – 1971). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in
umetnosti 1960–1971, str. 291.
27 Manica Špendal, »Josip Hladek Bohinjski«, Leksikon jugoslavenske muzike I, Zagreb: Jugoslavenski
leksikografski zavod “Miroslav Krle a”, 1984, str. 314; »Musikdirektor Josef Hladek Bohinjski«,
Marburger Zeitung l. 80, št. 30 (8. 2. 1940), str. 4.
28 M. Studen, »Vasilij Mirk« ES 7, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 152, 153.
29 Primo Kuret, »Karol Pahor«, ES 8, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994, str. 221.
30 I. Longyka, » Ubald Vrabec«, ES 14, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 367–368.
31 R. Hrovatin, »Taras Poljanec«, SBL II, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952, str.
437-438.
32 Marjana Šef, Oton Bajde (diplomsko delo). Maribor: Pedagoška fakulteta UM, 2006.
82
