Page 137 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 137
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRA EVANJE...
bila: kako v procese ustvarjanja opere vkljuèiti mladostnike in še posebno osipnike v šoli
ter kakšen potencial imamo znotraj obstojeèega šolskega sistema za izgradnjo mostu med
formalnim in neformalnim šolstvom na podroèju glasbe. Ker so raziskovalna vprašanja
vezana na empirièno raziskavo in aplikativni proces dela, v zaèetku predstavljam kako se
je projekt izvajal v Sloveniji, v nadaljevanju pa prika em izzive, ki so nas v projektu
presenetili in rešitve, ki smo jih našli, da smo projekt pripeljali do konca.
Proces dela
Društvo Glasbena matica Ljubljana je spomladi leta 2018 prièela s procesom ustvarjanja
glasbenega dela Všeè si mi, ki so ga poimenovali opera za mlade. K soustvarjanju so
namreè privabili preko 70 mladostnikov, ki so se vkljuèili kot pevci v zboru, solisti in
plesalci. Glasbo za operno delo je napisal Damijan Moènik, libreto Milan Dekleva, k
re iranju polscenskega dela pa so povabili re iserko Nano Milèinski.5 Za mnoge mlade je
bila to prva izkušnja z odrskim poustvarjanjem, nekateri pa so z Glasbeno matico
sodelovali e v preteklih glasbeno scenskih projektih in se navdušeno prikljuèili novemu
projektu. Na zaèetku procesa nastajanja dela smo se domislili, da bi k sodelovanju
moèneje pritegnili Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo
Ljubljana in njihove uèitelje v programih predšolska vzgoja, sodobni ples ter gledališèe in
film. Ker se je izkazalo, da zaèetni entuziazem in elje niso v skladu z realnimi
obveznostmi, ki jih nosijo uèitelji v šolskem sistemu, so se v veèji meri iz te šole vkljuèili
le dijaki in dijakinje, in sicer v zbor in plesni ansambel.
Redne tedenske vaje, ki so potekale od aprila 2018, so bile dopolnjene z intenzivnimi
petdnevnimi vajami ob zakljuèku letnih šolskih poèitnic ter intenzivnimi tridnevnimi
vajami med jesenskimi poèitnicami. Bolj ko se je bli ala premiera predstave (6.12.2018)
pa so se gostile tudi veèurne koreografske in re ijske vaje.
Kot pomemben del projekta se je izkazala tudi delavnica, ki jo je v okviru jesenskih
intenzivnih vaj z mladimi izvedel Mirovni inštitut. Vsebina opere se namreè nanaša na
obèutljivo in aktualno tematiko o sodobnih migracijah ter sprejemanju drugaènosti v našo
dru bo. Na delavnici so mladim vsebino opere pribli ali na izkustveni naèin, saj so
povabili priseljence iz Sirije, Iraka in Afganistana z uradnimi statusi beguncev in tako
omogoèili, da so se med seboj spoznali. Mladi so jih (pod vodstvom mentorja) spraševali o
dru inah, vojni, do ivljanju poti v Slovenijo, do ivljanju begunstva in ivljenju v
Sloveniji, ob koncu sreèanja so skupaj peli in se z njimi prisrèno poslovili. Izkušnja se je v
obèutja mladostnikov moèno vtisnila, saj so jo pogosto omenjali v zakljuènem
vprašalniku, v katerem so opisovali svoje vtise (Kovaèiè 2019).
5 S pevci in plesalci so delali še mentorji: Irma Moènik (zborovodkinja), Tanja Rupnik (profesorica petja),
Metoda Kink (korepetitorka), Mateja Jerebic (koreografinja) in Jaro Ješe (scenograf in kostumograf),
mentorica mladostnikom iz Zavoda Bob je bila Neja Šmid, mentor mladim, ki so montirali predstavitveni
film pa Darko Sinko.
135
bila: kako v procese ustvarjanja opere vkljuèiti mladostnike in še posebno osipnike v šoli
ter kakšen potencial imamo znotraj obstojeèega šolskega sistema za izgradnjo mostu med
formalnim in neformalnim šolstvom na podroèju glasbe. Ker so raziskovalna vprašanja
vezana na empirièno raziskavo in aplikativni proces dela, v zaèetku predstavljam kako se
je projekt izvajal v Sloveniji, v nadaljevanju pa prika em izzive, ki so nas v projektu
presenetili in rešitve, ki smo jih našli, da smo projekt pripeljali do konca.
Proces dela
Društvo Glasbena matica Ljubljana je spomladi leta 2018 prièela s procesom ustvarjanja
glasbenega dela Všeè si mi, ki so ga poimenovali opera za mlade. K soustvarjanju so
namreè privabili preko 70 mladostnikov, ki so se vkljuèili kot pevci v zboru, solisti in
plesalci. Glasbo za operno delo je napisal Damijan Moènik, libreto Milan Dekleva, k
re iranju polscenskega dela pa so povabili re iserko Nano Milèinski.5 Za mnoge mlade je
bila to prva izkušnja z odrskim poustvarjanjem, nekateri pa so z Glasbeno matico
sodelovali e v preteklih glasbeno scenskih projektih in se navdušeno prikljuèili novemu
projektu. Na zaèetku procesa nastajanja dela smo se domislili, da bi k sodelovanju
moèneje pritegnili Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimnazijo in umetniško gimnazijo
Ljubljana in njihove uèitelje v programih predšolska vzgoja, sodobni ples ter gledališèe in
film. Ker se je izkazalo, da zaèetni entuziazem in elje niso v skladu z realnimi
obveznostmi, ki jih nosijo uèitelji v šolskem sistemu, so se v veèji meri iz te šole vkljuèili
le dijaki in dijakinje, in sicer v zbor in plesni ansambel.
Redne tedenske vaje, ki so potekale od aprila 2018, so bile dopolnjene z intenzivnimi
petdnevnimi vajami ob zakljuèku letnih šolskih poèitnic ter intenzivnimi tridnevnimi
vajami med jesenskimi poèitnicami. Bolj ko se je bli ala premiera predstave (6.12.2018)
pa so se gostile tudi veèurne koreografske in re ijske vaje.
Kot pomemben del projekta se je izkazala tudi delavnica, ki jo je v okviru jesenskih
intenzivnih vaj z mladimi izvedel Mirovni inštitut. Vsebina opere se namreè nanaša na
obèutljivo in aktualno tematiko o sodobnih migracijah ter sprejemanju drugaènosti v našo
dru bo. Na delavnici so mladim vsebino opere pribli ali na izkustveni naèin, saj so
povabili priseljence iz Sirije, Iraka in Afganistana z uradnimi statusi beguncev in tako
omogoèili, da so se med seboj spoznali. Mladi so jih (pod vodstvom mentorja) spraševali o
dru inah, vojni, do ivljanju poti v Slovenijo, do ivljanju begunstva in ivljenju v
Sloveniji, ob koncu sreèanja so skupaj peli in se z njimi prisrèno poslovili. Izkušnja se je v
obèutja mladostnikov moèno vtisnila, saj so jo pogosto omenjali v zakljuènem
vprašalniku, v katerem so opisovali svoje vtise (Kovaèiè 2019).
5 S pevci in plesalci so delali še mentorji: Irma Moènik (zborovodkinja), Tanja Rupnik (profesorica petja),
Metoda Kink (korepetitorka), Mateja Jerebic (koreografinja) in Jaro Ješe (scenograf in kostumograf),
mentorica mladostnikom iz Zavoda Bob je bila Neja Šmid, mentor mladim, ki so montirali predstavitveni
film pa Darko Sinko.
135
