Page 138 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 138
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Prvi izzivi: vkljuèevanje osipnikov
Prvi veèji izziv je predstavljal eden izmed ciljev, ki smo si ga zadali v okviru projekta
EducOpera, in sicer, vkljuèevanje mladih, ki so v nevarnosti zgodnjega opušèanja šolanja
v procese izobra evanja z opero. Izziv izhaja tudi iz dejstva, da v Sloveniji zgodnje
opušèanje šolanja ne predstavlja tako velikega problema kot je ta v mnogih dr avah
Evropske skupnosti. Evropska unija posledièno v zadnjem desetletju spodbuja programe,
ki se lotevajo reševanja tovrstnih problemov.6 V primerjavi s partnerskimi dr avami v
projektu je odstotek tistih, ki so predèasno opustili šolanje (t.i. osipniki) v Sloveniji
manjši, zavest o problemu pa na splošno nizka. Po podatkih iz leta 2017, je bilo zgodnje
opušèanje šolanja v Sloveniji 4,2% in se je za razliko od leta 2014 dvignilo za 0,2
odstotka. V Sloveniji je sicer izobrazbena stopnja velika, s èimer je Slovenija e dosegla
cilje nacionalne strategije Evrope 2020 (Pregled izobra evanja in usposabljanja, 2018).
Kljub temu so se na tej ravni v Sloveniji odvijali nekateri projekti, naravnani v premostitve
teh te av. Tako je na primer Center za poklicno usposabljanje objavil priroènik Ostani v
šoli!: priroènik dobrih praks za prepreèevanje osipa kot preventivno strategijo za
prepreèevanje osipništva med mladimi (Bo iè in Škapin, 2007). Slovenska filantropija, ki
vidi prostovoljstvo kot eno izmed strategij motiviranja mladih (ali starejših) za socialno
vkljuèenost pa je objavila priroènik ABC prostovoljstva v šoli (Blazinšek, Gornik, Jamšek,
Kronegger in Novak, 2007).
Identifikacija potencialnih osipnikov le redko poteka v okviru šolskega sistema, temu
problemu se dr ava posveèa šele, ko so mladi e izkljuèeni iz sistema. Programi
projektnega uèenja mladih (PUM) namreè nudijo podporno pomoè osipnikom, starim od
15 do 26 let. Temeljni namen programa je razvijati vire moèi za vkljuèevanje na trg dela
oziroma v izobra evanje, razvijanje poklicne identitete ter uspešna socialna integracija.
Dejavniki neuspeha v šoli so namreè veèplastni in vkljuèujejo kognitivno, emocionalno,
socialno raven (npr. sposobnosti, motivacije, navade, vedenje), socialno in kulturno
okolje (npr. spodbude dru ine, vrstniki, socialni status) ter šolski sistem (npr. struktura
programov, didaktiène metode, sistemi ocenjevanja, preverjanja) (Bo iè in Škapin,
2007).7 Zato se je tudi problema potrebno lotiti veèplastno in mlade motivirati za uspeh v
šoli na vseh ravneh.
Ker torej šole identifikacije potencialnih osipnikov ne izvajajo, smo za en del projekta, ki
je obsegal manj èasovne anga iranosti, prosili mentorje, da spodbudijo k vkljuèitvi mlade,
ki imajo slabši uèni uspeh. Tako smo k projektu izdelave predstavitvenega filma privabili
tri dijake prvega letnika Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije
Ljubljana. Vendar oèitno projekt ni bil zadosten izziv za mlade, da bi se mu posvetili z vso
vnemo, zato je bilo potrebno precej mentorskega interveniranja, da so projekt zakljuèili.
Hkrati pa je bil to tudi èas zakljuèevanja šolskega leta, kar je bilo zanje zaradi slabšega
šolskega uspeha precej zahtevno obdobje.
6 Strategija Evropske unije, ki je bila sprejeta leta 2010 v t.i. lizbonskih ciljih je, da se zmanjša stopnja
osipništva na ravni EU pod 10% (Sporoèilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, 2014).
7 Raziskava, ki je bila opravljena med osipniki v Sloveniji ka e, da si mladi elijo alternativnih pedagoških
pristopov, ki vkljuèujejo interaktivne vsebina v šolah, dinamiko uènih metod ter èim manj tradicionalnih
pedagoških pristopov, ki temeljijo na rudarjenju in pomnenju podatkov (Bezjak, 2014).
136
Prvi izzivi: vkljuèevanje osipnikov
Prvi veèji izziv je predstavljal eden izmed ciljev, ki smo si ga zadali v okviru projekta
EducOpera, in sicer, vkljuèevanje mladih, ki so v nevarnosti zgodnjega opušèanja šolanja
v procese izobra evanja z opero. Izziv izhaja tudi iz dejstva, da v Sloveniji zgodnje
opušèanje šolanja ne predstavlja tako velikega problema kot je ta v mnogih dr avah
Evropske skupnosti. Evropska unija posledièno v zadnjem desetletju spodbuja programe,
ki se lotevajo reševanja tovrstnih problemov.6 V primerjavi s partnerskimi dr avami v
projektu je odstotek tistih, ki so predèasno opustili šolanje (t.i. osipniki) v Sloveniji
manjši, zavest o problemu pa na splošno nizka. Po podatkih iz leta 2017, je bilo zgodnje
opušèanje šolanja v Sloveniji 4,2% in se je za razliko od leta 2014 dvignilo za 0,2
odstotka. V Sloveniji je sicer izobrazbena stopnja velika, s èimer je Slovenija e dosegla
cilje nacionalne strategije Evrope 2020 (Pregled izobra evanja in usposabljanja, 2018).
Kljub temu so se na tej ravni v Sloveniji odvijali nekateri projekti, naravnani v premostitve
teh te av. Tako je na primer Center za poklicno usposabljanje objavil priroènik Ostani v
šoli!: priroènik dobrih praks za prepreèevanje osipa kot preventivno strategijo za
prepreèevanje osipništva med mladimi (Bo iè in Škapin, 2007). Slovenska filantropija, ki
vidi prostovoljstvo kot eno izmed strategij motiviranja mladih (ali starejših) za socialno
vkljuèenost pa je objavila priroènik ABC prostovoljstva v šoli (Blazinšek, Gornik, Jamšek,
Kronegger in Novak, 2007).
Identifikacija potencialnih osipnikov le redko poteka v okviru šolskega sistema, temu
problemu se dr ava posveèa šele, ko so mladi e izkljuèeni iz sistema. Programi
projektnega uèenja mladih (PUM) namreè nudijo podporno pomoè osipnikom, starim od
15 do 26 let. Temeljni namen programa je razvijati vire moèi za vkljuèevanje na trg dela
oziroma v izobra evanje, razvijanje poklicne identitete ter uspešna socialna integracija.
Dejavniki neuspeha v šoli so namreè veèplastni in vkljuèujejo kognitivno, emocionalno,
socialno raven (npr. sposobnosti, motivacije, navade, vedenje), socialno in kulturno
okolje (npr. spodbude dru ine, vrstniki, socialni status) ter šolski sistem (npr. struktura
programov, didaktiène metode, sistemi ocenjevanja, preverjanja) (Bo iè in Škapin,
2007).7 Zato se je tudi problema potrebno lotiti veèplastno in mlade motivirati za uspeh v
šoli na vseh ravneh.
Ker torej šole identifikacije potencialnih osipnikov ne izvajajo, smo za en del projekta, ki
je obsegal manj èasovne anga iranosti, prosili mentorje, da spodbudijo k vkljuèitvi mlade,
ki imajo slabši uèni uspeh. Tako smo k projektu izdelave predstavitvenega filma privabili
tri dijake prvega letnika Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije
Ljubljana. Vendar oèitno projekt ni bil zadosten izziv za mlade, da bi se mu posvetili z vso
vnemo, zato je bilo potrebno precej mentorskega interveniranja, da so projekt zakljuèili.
Hkrati pa je bil to tudi èas zakljuèevanja šolskega leta, kar je bilo zanje zaradi slabšega
šolskega uspeha precej zahtevno obdobje.
6 Strategija Evropske unije, ki je bila sprejeta leta 2010 v t.i. lizbonskih ciljih je, da se zmanjša stopnja
osipništva na ravni EU pod 10% (Sporoèilo komisije evropskemu parlamentu, svetu, evropskemu
ekonomsko-socialnemu odboru in odboru regij, 2014).
7 Raziskava, ki je bila opravljena med osipniki v Sloveniji ka e, da si mladi elijo alternativnih pedagoških
pristopov, ki vkljuèujejo interaktivne vsebina v šolah, dinamiko uènih metod ter èim manj tradicionalnih
pedagoških pristopov, ki temeljijo na rudarjenju in pomnenju podatkov (Bezjak, 2014).
136
