Page 140 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 140
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
koncepta vse ivljenjskega uèenja, zakonsko ga delno implementira tako na podroèje trga
dela kot tudi na podroèje izobra evanja.
Medtem ko je spodbujanje in priznavanje neformalnega in prilo nostnega uèenja bolj
natanèno urejeno v strokovnem in poklicnem izobra evanju, pa je to v splošnem
sekundarnem izobra evanju (v gimnazijah) precej nedefinirano. Tu se poudarja
predvsem, da neformalno izobra evanje najbolj podpira formalno pri pridobivanju
socialnih vešèin. V ta namen se v šolah izvajajo najrazliènejše aktivnosti, delavnice,
projektno delo in podobno. Izobra evalni sistem v Sloveniji neformalno izobra evanje
uvaja ali priznava v obliki t.i. obveznih izbirnih vsebin. Znaèilno za te vsebine je, da se
osredotoèajo na razvoj kompetenc, ki so sicer v okviru formalnega izobra evanja
zapostavljene. Obvezne izbirne vsebine lahko nudi šola ali pa si jih dijak izbere sam
oziroma jih opravlja izven šole pomembno pa je, da pridobi potrdilo o opravljenem
doloèenem številu opravljenih ur. Èe dijaki ‘zbirajo ure’ obveznih izbirnih vsebin izven
šolske ponudbe, morajo svojo vkljuèenost dokazovati (npr. potrdili, vstopnicami,
priznanji, sprièevali ipd.). Mnogo dijakov je na primer vkljuèeno v glasbeno
izobra evanje, ki se (èe je izvajano po javno veljavnem programu) prizna v okviru
obveznih izbirnih vsebin, druga precej pogosta oblika dejavnosti pa je vkljuèenost v
gasilska društva.
Tako smo tudi v okviru projekta mladim za sodelovanje lahko ‘ponudili ure’, ki so jih
izkazali kot opravljanje obveznih izbirnih vsebin. Kljub temu pa smo eleli narediti korak
naprej in vkljuèiti uèitelje iz šol v projekt tako, da bi ti spremljali in vrednotili anga iranost
mladih tudi kvalitativno. Vendar pa sem e po prvih opravljenih pogovorih z uèitelji
dobila obèutek, da si ti dodatnega dela ne elijo. Iz neformalnih pogovorov z uèitelji sem
razbrala razloge, kot so: preobremenjenost s šolskimi obveznostmi, premalo èasa za
vzpostavitev bolj osebnih razmerij z dijaki, prevelika anga iranost šol v evropskih
projektih v zadnjem desetletju, pri èemer so uèitelji te projekte pogosto videli kot
površinske oziroma brez globlje dodane vsebinske vrednosti. Prav tako obstojeèi projekt
dele nikom ni nudil nobene ‘nagrade’, razen pisnega potrdila, da so sodelovali v projektu.
Ob prilo nosti, ko je društvo Glasbena matica Ljubljana organiziralo strokovni seminar za
uèitelje glasbe, smo med njimi razdelili kratek vprašalnik, da bi prepoznali bistvene in
izstopajoèe razloge, ki jih uèitelji razumejo kot prepreke pri prepoznavanju in
kvalitativnem vrednotenju neformalnega izobra evanja v šolskem sistemu. Rezultati so
pokazali, da veèina uèiteljev glasbenega pouka in šolskih pevskih zborov pouèuje do 600
otrok na teden, kar jim onemogoèa vzpostavitev tesnejšega stika z uèenci ali dijaki. Kljub
temu jih je veèina navedla, da so seznanjeni z vkljuèenostjo otrok v izvenšolske
dejavnosti, bodisi tako, da jim za te povedo otroci sami ali pa jih po tem povprašajo.
Velika veèina uèiteljev glasbe tudi nasprotuje, da bi se pridobljene kompetence v
zunajšolskih glasbenih dejavnostih upoštevale pri ocenjevanju predmeta, ki ga pouèujejo.
Razlogi, ki so jih navedli, so, da za to niso pristojni, drugi pravijo, da je to zakonsko
nedopustno, tretji pa, da bi bilo to izkljuèujoèe do tistih, ki se iz ekonomskih ali socialnih
razlogov z dejavnostmi izven šole ne morejo ukvarjati.
138
koncepta vse ivljenjskega uèenja, zakonsko ga delno implementira tako na podroèje trga
dela kot tudi na podroèje izobra evanja.
Medtem ko je spodbujanje in priznavanje neformalnega in prilo nostnega uèenja bolj
natanèno urejeno v strokovnem in poklicnem izobra evanju, pa je to v splošnem
sekundarnem izobra evanju (v gimnazijah) precej nedefinirano. Tu se poudarja
predvsem, da neformalno izobra evanje najbolj podpira formalno pri pridobivanju
socialnih vešèin. V ta namen se v šolah izvajajo najrazliènejše aktivnosti, delavnice,
projektno delo in podobno. Izobra evalni sistem v Sloveniji neformalno izobra evanje
uvaja ali priznava v obliki t.i. obveznih izbirnih vsebin. Znaèilno za te vsebine je, da se
osredotoèajo na razvoj kompetenc, ki so sicer v okviru formalnega izobra evanja
zapostavljene. Obvezne izbirne vsebine lahko nudi šola ali pa si jih dijak izbere sam
oziroma jih opravlja izven šole pomembno pa je, da pridobi potrdilo o opravljenem
doloèenem številu opravljenih ur. Èe dijaki ‘zbirajo ure’ obveznih izbirnih vsebin izven
šolske ponudbe, morajo svojo vkljuèenost dokazovati (npr. potrdili, vstopnicami,
priznanji, sprièevali ipd.). Mnogo dijakov je na primer vkljuèeno v glasbeno
izobra evanje, ki se (èe je izvajano po javno veljavnem programu) prizna v okviru
obveznih izbirnih vsebin, druga precej pogosta oblika dejavnosti pa je vkljuèenost v
gasilska društva.
Tako smo tudi v okviru projekta mladim za sodelovanje lahko ‘ponudili ure’, ki so jih
izkazali kot opravljanje obveznih izbirnih vsebin. Kljub temu pa smo eleli narediti korak
naprej in vkljuèiti uèitelje iz šol v projekt tako, da bi ti spremljali in vrednotili anga iranost
mladih tudi kvalitativno. Vendar pa sem e po prvih opravljenih pogovorih z uèitelji
dobila obèutek, da si ti dodatnega dela ne elijo. Iz neformalnih pogovorov z uèitelji sem
razbrala razloge, kot so: preobremenjenost s šolskimi obveznostmi, premalo èasa za
vzpostavitev bolj osebnih razmerij z dijaki, prevelika anga iranost šol v evropskih
projektih v zadnjem desetletju, pri èemer so uèitelji te projekte pogosto videli kot
površinske oziroma brez globlje dodane vsebinske vrednosti. Prav tako obstojeèi projekt
dele nikom ni nudil nobene ‘nagrade’, razen pisnega potrdila, da so sodelovali v projektu.
Ob prilo nosti, ko je društvo Glasbena matica Ljubljana organiziralo strokovni seminar za
uèitelje glasbe, smo med njimi razdelili kratek vprašalnik, da bi prepoznali bistvene in
izstopajoèe razloge, ki jih uèitelji razumejo kot prepreke pri prepoznavanju in
kvalitativnem vrednotenju neformalnega izobra evanja v šolskem sistemu. Rezultati so
pokazali, da veèina uèiteljev glasbenega pouka in šolskih pevskih zborov pouèuje do 600
otrok na teden, kar jim onemogoèa vzpostavitev tesnejšega stika z uèenci ali dijaki. Kljub
temu jih je veèina navedla, da so seznanjeni z vkljuèenostjo otrok v izvenšolske
dejavnosti, bodisi tako, da jim za te povedo otroci sami ali pa jih po tem povprašajo.
Velika veèina uèiteljev glasbe tudi nasprotuje, da bi se pridobljene kompetence v
zunajšolskih glasbenih dejavnostih upoštevale pri ocenjevanju predmeta, ki ga pouèujejo.
Razlogi, ki so jih navedli, so, da za to niso pristojni, drugi pravijo, da je to zakonsko
nedopustno, tretji pa, da bi bilo to izkljuèujoèe do tistih, ki se iz ekonomskih ali socialnih
razlogov z dejavnostmi izven šole ne morejo ukvarjati.
138
