Page 142 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 142
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Kot introvertirana najstnica je A. preko sodelovanja na projektu imela prilo nost za nove
izkušnje vkljuèevanja v njej neznano dru beno sredino. Po mojem mnenju jo je ta izkušnja
zelo obogatila in ji povišala samozavest in organizacijske sposobnosti.
Njihovi otroci so svoje kompetence najvišje ocenili na podroèju umetniških sposobnosti,
govornih sposobnosti in timskega dela (80 % jim je dala oceno ‘visoko’), veèina (okoli
55 %) je z oceno ‘srednje’ ocenila kompetence, kot so vodenje, samozavest, disciplina in
sposobnost reševanja problemov, 40 % pa je te kompetence ocenila z oceno ‘visoko’.
Njihovi opisni odgovori pa prièajo o nekoliko drugaènem videnju samih sebe, kot so ga
opisali starši, saj najveèji poudarek pripisujejo socialni plati sodelovanja v projektu:
Sodelovanje v operi mi je dalo obèutek pripadnosti, kar je vedno dobro. V borbi proti
socialni fobiji sem e nekaj èasa in mislim da mi gre na bolje tudi zaradi te izkušnje. Veè
izkušenj kot bom imela, la je mi bo.
Super ekipa, dru enje s sovrstniki, vzpodbuda, delo s posamezniki.
Všeè mi je, da se med delom pove emo med sabo, delo je naporno, a ne preveè.
Zelo mi je bilo všeè, da sem lahko sodelovala v tem projektu, saj sem spoznala veliko novih
ljudi in se nauèila veliko novega, tako o petju kot o temi, o kateri je govorila opera.
Opazila sem, da smo postali zelo povezani med seboj in mislim da nam je zato tako dobro
uspela ta opera.
Ob nastajanju opere sem se zabavala, spoznala sem veliko novih ljudi. Nikoli zaradi opere
nisem bila alostna. Vèasih sem bila zaradi dolgotrajnih vaj izèrpana.
Zakljuèek
Okolje, v katerem ivi posameznik, moèno vpliva na mo nost razvoja glasbenih
sposobnosti. Zato je ustvarjanje kakovostnega glasbenega okolja pomembno izhodišèe za
privabljanje mladih v nove glasbene svetove. Pri tem imajo poleg šol veliko in pomembno
vlogo tudi glasbena društva in zavodi, ki privabljajo mlade v neformalne oblike
glasbenega udejstvovanja. Kljub številnim prièanjem o pozitivnih uèinkih takšnega
vkljuèevanja pa se zdi loènica med formalnim in neformalnim izobra evanjem še vedno
moèna in nepremagljiva. K temu pripomorejo predvsem okoreli šolski sistemi, ki tega
mostu ne zmorejo vzpostaviti. Da se lahko izjemen interes mladih za izvenšolsko
udejstvovanje ‘izkoristi’ tudi v boju proti osipništvu prièa primer iz ZDA. Takoimenovani
zakon No Pass No Play, ki ga uporabljajo v mnogih izobra evalnih institucijah v ZDA,
zahteva od mladostnikov doseganje dovolj visokih ocen v šoli, da se lahko udele ujejo
doloèenih aktivnosti po izbiri. To dejansko motivira mlade, da dosegajo zadovoljive uène
rezultate (Massoni, 2001).
Kljub temu, da bi si eleli, da bi se otrokove izvenšolske dejavnosti in pridobljene
kompetence bolj upoštevale in vrednotile tudi v šolskem sistemu pa lahko ob razlogih, ki
so jih v okviru naše raziskave navedli slovenski uèitelji, razumemo njihovo
nepripravljenost za tovrstno delo. Za to imajo premalo znanja in tudi premalo sistemske
podpore (in tudi zakonodajne ovire), ki bi omogoèala pravièno vrednotenje za vse otroke
in mladostnike.
140
Kot introvertirana najstnica je A. preko sodelovanja na projektu imela prilo nost za nove
izkušnje vkljuèevanja v njej neznano dru beno sredino. Po mojem mnenju jo je ta izkušnja
zelo obogatila in ji povišala samozavest in organizacijske sposobnosti.
Njihovi otroci so svoje kompetence najvišje ocenili na podroèju umetniških sposobnosti,
govornih sposobnosti in timskega dela (80 % jim je dala oceno ‘visoko’), veèina (okoli
55 %) je z oceno ‘srednje’ ocenila kompetence, kot so vodenje, samozavest, disciplina in
sposobnost reševanja problemov, 40 % pa je te kompetence ocenila z oceno ‘visoko’.
Njihovi opisni odgovori pa prièajo o nekoliko drugaènem videnju samih sebe, kot so ga
opisali starši, saj najveèji poudarek pripisujejo socialni plati sodelovanja v projektu:
Sodelovanje v operi mi je dalo obèutek pripadnosti, kar je vedno dobro. V borbi proti
socialni fobiji sem e nekaj èasa in mislim da mi gre na bolje tudi zaradi te izkušnje. Veè
izkušenj kot bom imela, la je mi bo.
Super ekipa, dru enje s sovrstniki, vzpodbuda, delo s posamezniki.
Všeè mi je, da se med delom pove emo med sabo, delo je naporno, a ne preveè.
Zelo mi je bilo všeè, da sem lahko sodelovala v tem projektu, saj sem spoznala veliko novih
ljudi in se nauèila veliko novega, tako o petju kot o temi, o kateri je govorila opera.
Opazila sem, da smo postali zelo povezani med seboj in mislim da nam je zato tako dobro
uspela ta opera.
Ob nastajanju opere sem se zabavala, spoznala sem veliko novih ljudi. Nikoli zaradi opere
nisem bila alostna. Vèasih sem bila zaradi dolgotrajnih vaj izèrpana.
Zakljuèek
Okolje, v katerem ivi posameznik, moèno vpliva na mo nost razvoja glasbenih
sposobnosti. Zato je ustvarjanje kakovostnega glasbenega okolja pomembno izhodišèe za
privabljanje mladih v nove glasbene svetove. Pri tem imajo poleg šol veliko in pomembno
vlogo tudi glasbena društva in zavodi, ki privabljajo mlade v neformalne oblike
glasbenega udejstvovanja. Kljub številnim prièanjem o pozitivnih uèinkih takšnega
vkljuèevanja pa se zdi loènica med formalnim in neformalnim izobra evanjem še vedno
moèna in nepremagljiva. K temu pripomorejo predvsem okoreli šolski sistemi, ki tega
mostu ne zmorejo vzpostaviti. Da se lahko izjemen interes mladih za izvenšolsko
udejstvovanje ‘izkoristi’ tudi v boju proti osipništvu prièa primer iz ZDA. Takoimenovani
zakon No Pass No Play, ki ga uporabljajo v mnogih izobra evalnih institucijah v ZDA,
zahteva od mladostnikov doseganje dovolj visokih ocen v šoli, da se lahko udele ujejo
doloèenih aktivnosti po izbiri. To dejansko motivira mlade, da dosegajo zadovoljive uène
rezultate (Massoni, 2001).
Kljub temu, da bi si eleli, da bi se otrokove izvenšolske dejavnosti in pridobljene
kompetence bolj upoštevale in vrednotile tudi v šolskem sistemu pa lahko ob razlogih, ki
so jih v okviru naše raziskave navedli slovenski uèitelji, razumemo njihovo
nepripravljenost za tovrstno delo. Za to imajo premalo znanja in tudi premalo sistemske
podpore (in tudi zakonodajne ovire), ki bi omogoèala pravièno vrednotenje za vse otroke
in mladostnike.
140
