Page 139 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 139
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRA EVANJE...
Da pa bi v projekt vkljuèili profil mladih osipnikov, smo se obrnili na Zavod Bob, ki je bil
dolga leta nosilec programa PUM, prav tako pa naslavlja mlade z razliènimi projekti, ki so
kulturno naravnani. Pridru ilo se nam je nekaj mladostnikov in mladostnic ter mentorica
iz Zavoda Bob in odloèili smo se, da jim damo nalogo, da celotni proces nastajanja opere
posnamejo na kamero. Vendar pa se je tudi med mladimi iz Zavoda Bob kasneje zgodil
osip, saj so nekateri zapustili projekt iz razliènih razlogov. Tako sta z nami prav do
zakljuèka projekta ostala le snemalec in njegova mentorica. Posnetega je bilo veliko
gradiva, tako vaje s pevci, re ijske in koreografske vaje, kot tudi intervjuji s pevci in
ostalimi ustvarjalci kot so skladatelj, libretist, re iserka, zborovodkinja, vokalna
pedagoginja, inštrumentalist in predsednica Glasbene matice Ljubljana. Odloèili smo se,
da iz gradiva naredimo krajši film in tako smo ob pomoèi Mihe Peèeta, sodelavca ZRC
SAZU, montirali 20-minutni film z naslovom Rastemo z opero, ki si ga podnaslovljenega
z angleškimi podnapisi lahko na kanalu Youtube ogledamo kot projektni rezultat
(Glasbena matica Ljubljana, 2019).
Drugi izziv: gradnja mostu med formalnim in neformalnim izobra evanjem
Ena izmed strategij, ki ima uèinek na prepreèevanje osipništva, sta vkljuèenost mladih v
neformalno izobra evanje.8 Neformalno uèenje je namreè dejavnost, v katero se
mladostnik vkljuèi prostovoljno, torej je e v osnovi v njegovem interesu. Nadalje se na
podroèju neformalnega uèenja navadno vzpostavljajo socialni stiki z drugimi vrstniki,
oblikujejo odnosi med mentorji in mladostniki, izpopolnjujejo se doloèene vešèine in
spretnosti, preoblikujejo se navade in vedenje.
Tudi projekt EducOpera je temeljil na neformalnem uèenju mladih. Mladi so se v prostem
èasu prostovoljno udele evali vaj, umetniške izkušnje, spretnosti in znanja pa so
pridobivali s pomoèjo mentorjev in mentoric. Mladostniki so za svojo udele bo dobili
potrdilo, s èimer so v šoli dokazovali svoje obveznosti in jih s pomoèjo uèiteljev
usklajevali s šolskimi obveznostmi. Mnogi so se poto ili, da v šoli ni pretiranega posluha
za njihovo anga iranost pri predstavi, kar samo dodatno potrjuje, da most med formalnim
in neformalnim izobra evanjem v slovenskem izobra evalnem sistemu še vedno ni
zgrajen.
O pomenu povezav neformalnega in formalnega izobra evanja se v Sloveniji sicer v
zadnjem desetletju govori veliko veè kot nekoè. Evropske dr ave sicer skušajo v teoriji in
praksi slediti iniciativam Evropske skupnosti, vendar pa raziskave prièajo, da je v Evropi
»razvitost neformalnega in prilo nostnega uèenja izrazito nacionalno pogojena« (Hozjan,
2010, 115). Slovenija je neformalno izobra evanje uvajala in promovirala e preko
8 Èeprav se v razliènih teoretiènih konceptih formalno, neformalno in prilo nostno (angl. informal) uèenje
nekoliko razlikujejo, jih v prièujoèem èlanku definiram tako kot smo ga utemeljili v projektu Schola, ki je
bil namenjen mentorstvu prostovoljcem z namenom prepreèevanja osipništva v šoli: formalno uèenje
poteka v rednih izobra evalnih ustanovah in je oblika uèenja s strukturo v uènem procesu; neformalno
uèenje je obièajno organizirano zunaj rednega izobra evalnega sistema (pogosto poteka v okviru društev,
npr. pevski zbor, pihalni orkester) in še vedno vkljuèuje namerno organizirano in strukturirano uèenje.
Prilo nostno uèenje pa je situacijsko in nestrukturirano in je zato tudi trajnostno. V veliki meri zajema
uèenje od drugih ljudi, vrstnikov (Smets in Peetroons, 2018). Zgodovinski razvoj konceptov in sodobne
formulacije teh treh pojmov opredeljuje tudi Hozjan v knjigi Sistemski vidiki priznavanja neformalnega
in prilo nostnega uèenja (2010).
137
Da pa bi v projekt vkljuèili profil mladih osipnikov, smo se obrnili na Zavod Bob, ki je bil
dolga leta nosilec programa PUM, prav tako pa naslavlja mlade z razliènimi projekti, ki so
kulturno naravnani. Pridru ilo se nam je nekaj mladostnikov in mladostnic ter mentorica
iz Zavoda Bob in odloèili smo se, da jim damo nalogo, da celotni proces nastajanja opere
posnamejo na kamero. Vendar pa se je tudi med mladimi iz Zavoda Bob kasneje zgodil
osip, saj so nekateri zapustili projekt iz razliènih razlogov. Tako sta z nami prav do
zakljuèka projekta ostala le snemalec in njegova mentorica. Posnetega je bilo veliko
gradiva, tako vaje s pevci, re ijske in koreografske vaje, kot tudi intervjuji s pevci in
ostalimi ustvarjalci kot so skladatelj, libretist, re iserka, zborovodkinja, vokalna
pedagoginja, inštrumentalist in predsednica Glasbene matice Ljubljana. Odloèili smo se,
da iz gradiva naredimo krajši film in tako smo ob pomoèi Mihe Peèeta, sodelavca ZRC
SAZU, montirali 20-minutni film z naslovom Rastemo z opero, ki si ga podnaslovljenega
z angleškimi podnapisi lahko na kanalu Youtube ogledamo kot projektni rezultat
(Glasbena matica Ljubljana, 2019).
Drugi izziv: gradnja mostu med formalnim in neformalnim izobra evanjem
Ena izmed strategij, ki ima uèinek na prepreèevanje osipništva, sta vkljuèenost mladih v
neformalno izobra evanje.8 Neformalno uèenje je namreè dejavnost, v katero se
mladostnik vkljuèi prostovoljno, torej je e v osnovi v njegovem interesu. Nadalje se na
podroèju neformalnega uèenja navadno vzpostavljajo socialni stiki z drugimi vrstniki,
oblikujejo odnosi med mentorji in mladostniki, izpopolnjujejo se doloèene vešèine in
spretnosti, preoblikujejo se navade in vedenje.
Tudi projekt EducOpera je temeljil na neformalnem uèenju mladih. Mladi so se v prostem
èasu prostovoljno udele evali vaj, umetniške izkušnje, spretnosti in znanja pa so
pridobivali s pomoèjo mentorjev in mentoric. Mladostniki so za svojo udele bo dobili
potrdilo, s èimer so v šoli dokazovali svoje obveznosti in jih s pomoèjo uèiteljev
usklajevali s šolskimi obveznostmi. Mnogi so se poto ili, da v šoli ni pretiranega posluha
za njihovo anga iranost pri predstavi, kar samo dodatno potrjuje, da most med formalnim
in neformalnim izobra evanjem v slovenskem izobra evalnem sistemu še vedno ni
zgrajen.
O pomenu povezav neformalnega in formalnega izobra evanja se v Sloveniji sicer v
zadnjem desetletju govori veliko veè kot nekoè. Evropske dr ave sicer skušajo v teoriji in
praksi slediti iniciativam Evropske skupnosti, vendar pa raziskave prièajo, da je v Evropi
»razvitost neformalnega in prilo nostnega uèenja izrazito nacionalno pogojena« (Hozjan,
2010, 115). Slovenija je neformalno izobra evanje uvajala in promovirala e preko
8 Èeprav se v razliènih teoretiènih konceptih formalno, neformalno in prilo nostno (angl. informal) uèenje
nekoliko razlikujejo, jih v prièujoèem èlanku definiram tako kot smo ga utemeljili v projektu Schola, ki je
bil namenjen mentorstvu prostovoljcem z namenom prepreèevanja osipništva v šoli: formalno uèenje
poteka v rednih izobra evalnih ustanovah in je oblika uèenja s strukturo v uènem procesu; neformalno
uèenje je obièajno organizirano zunaj rednega izobra evalnega sistema (pogosto poteka v okviru društev,
npr. pevski zbor, pihalni orkester) in še vedno vkljuèuje namerno organizirano in strukturirano uèenje.
Prilo nostno uèenje pa je situacijsko in nestrukturirano in je zato tudi trajnostno. V veliki meri zajema
uèenje od drugih ljudi, vrstnikov (Smets in Peetroons, 2018). Zgodovinski razvoj konceptov in sodobne
formulacije teh treh pojmov opredeljuje tudi Hozjan v knjigi Sistemski vidiki priznavanja neformalnega
in prilo nostnega uèenja (2010).
137
