Page 141 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 141
Mojca Kovaèiè, RASTEMO Z OPERO: NEFORMALNO GLASBENO IZOBRA EVANJE...
Rešitve
Prilo nostno in neformalno pridobljeno znanje je e dlje èasa prepoznano kot pomemben
sestavni del prošnje za delovno mesto. Delodajalec pogosto prepozna pridobljene
izkušnje in znanje na neformalni ravni kot kljuène za izbiro doloèenega delavca ali
delavke na delovno mesto. Iz tega vidika je pridobivanje izkušenj v izvenšolskih procesih
pomembno za mlade tudi v dijaških letih, zato jih morda še premalokrat spodbujamo, da
pridobljene vešèine, sposobnosti in znanja zabele ijo ali celo pretvorijo v ‘kompetenèni
jezik’. Èe je nekoè kot eden izmed uporabnejših sistemov za bele enje neformalno in
prilo nostno pridobljenih znanj veljal portfolijo pa se je zadnjem èasu pojavilo kar nekaj
javno dostopnih spletnih pripomoèkov in mobilnih aplikacij, ki tovrstno bele enje
poenostavijo (npr. e-Nefix, IMPROVE, Youthpass) ali naredijo privlaènejšo za mlade.
Tudi èe pridobljene kompetence kvalitativno ne bodo upoštevane v okviru formalnega
šolskega sistema pa je njihovo bele enje pomembno za to, da mladi sami ozavestijo svoj
vlo ek, napredek, uspeh, pridobljena znanja, spretnosti, kar jih lahko opolnomoèi tudi v
okviru šolskega sistema, dvigne samozavest in nenazadnje, kasneje pripomore tudi pri
iskanju zaposlitve na trgu dela.
Ker nam v projektu EducOpera ni uspelo, da bi kompetence kvalitativno vrednotili
uèitelji, njihovih izvenšolskih mentorjev pa tudi nismo eleli obremenjevati, smo se
odloèili, da kompetence ovrednotimo na drug naèin. To smo storili preko intervjujev z
mentorji in mladostniki ter zabele ili njihova (samo)opa anja na kamero (nekatere izjave
so vkljuèena v film Rastemo z opero), ob koncu procesa pa smo prosili starše, da izpolnijo
anketo o kompetencah ter nekoliko obse nejši vprašalnik, ki je vseboval tudi odprte tipe
vprašanj. Vprašalnik pa so izpolnjevali tudi mladostniki. Anketa in vprašalnik nista slu ila
samo za to, da mi pridobimo povratne informacije o kompetenènem napredku mladih,
temveè tudi temu, da tako starši kot tudi mladi preko vprašanj in razmisleka o odgovorih
ozavestijo, da so s sodelovanjem pri nastajanju opere pridobili mnogo veè kot samo
znanja, vešèine in spretnosti s podroèja glasbe, odrske igre in plesa.
V anketnem vprašalniku smo starše prosili, da po konèanem projektu z ocenami visoko,
srednje, nizko, ovrednotijo doloèene kompetence svojih otrok. Starši so visoko (v veèini
primerov veè kot 70 %) ocenjevali kompetenènost svojih otrok tako na èustvenem,
socialnem in umetniškem podroèju. Ker pa primerjave ocen nismo izvedli pred in po
projektu, nam opisni odgovori na vprašalnik povedo še nekaj veè o tem, kako starši vidijo
sodelovanje svojih otrok v projektu:
Ime veè energije, veselja - vsak dan znova se neèesa veseli. Lepo je videti otroka, ki ima v
ivljenju strast. Odlièno se poèuti v dru bi. Pridobila je na samostojnosti... sama se vozi z
avtobusom v Ljubljano. Pridobila je tudi na odgovornosti. Veliko se je nauèilo o
nastajanju predstave.
N. je z veseljem sodelovala pri nastajanju opere, postala je še bolj samozavestna. Zelo
pomembno ji je, da se dela lotijo resno (predvsem kar se tièe petja).
Presenetila z odgovornostjo, samostojnostjo pri sodelovanju in iniciativnostjo pri prijavi
kljub (samo)prepoznanemu pomanjkanju samozavesti pri nastopanju.
139
Rešitve
Prilo nostno in neformalno pridobljeno znanje je e dlje èasa prepoznano kot pomemben
sestavni del prošnje za delovno mesto. Delodajalec pogosto prepozna pridobljene
izkušnje in znanje na neformalni ravni kot kljuène za izbiro doloèenega delavca ali
delavke na delovno mesto. Iz tega vidika je pridobivanje izkušenj v izvenšolskih procesih
pomembno za mlade tudi v dijaških letih, zato jih morda še premalokrat spodbujamo, da
pridobljene vešèine, sposobnosti in znanja zabele ijo ali celo pretvorijo v ‘kompetenèni
jezik’. Èe je nekoè kot eden izmed uporabnejših sistemov za bele enje neformalno in
prilo nostno pridobljenih znanj veljal portfolijo pa se je zadnjem èasu pojavilo kar nekaj
javno dostopnih spletnih pripomoèkov in mobilnih aplikacij, ki tovrstno bele enje
poenostavijo (npr. e-Nefix, IMPROVE, Youthpass) ali naredijo privlaènejšo za mlade.
Tudi èe pridobljene kompetence kvalitativno ne bodo upoštevane v okviru formalnega
šolskega sistema pa je njihovo bele enje pomembno za to, da mladi sami ozavestijo svoj
vlo ek, napredek, uspeh, pridobljena znanja, spretnosti, kar jih lahko opolnomoèi tudi v
okviru šolskega sistema, dvigne samozavest in nenazadnje, kasneje pripomore tudi pri
iskanju zaposlitve na trgu dela.
Ker nam v projektu EducOpera ni uspelo, da bi kompetence kvalitativno vrednotili
uèitelji, njihovih izvenšolskih mentorjev pa tudi nismo eleli obremenjevati, smo se
odloèili, da kompetence ovrednotimo na drug naèin. To smo storili preko intervjujev z
mentorji in mladostniki ter zabele ili njihova (samo)opa anja na kamero (nekatere izjave
so vkljuèena v film Rastemo z opero), ob koncu procesa pa smo prosili starše, da izpolnijo
anketo o kompetencah ter nekoliko obse nejši vprašalnik, ki je vseboval tudi odprte tipe
vprašanj. Vprašalnik pa so izpolnjevali tudi mladostniki. Anketa in vprašalnik nista slu ila
samo za to, da mi pridobimo povratne informacije o kompetenènem napredku mladih,
temveè tudi temu, da tako starši kot tudi mladi preko vprašanj in razmisleka o odgovorih
ozavestijo, da so s sodelovanjem pri nastajanju opere pridobili mnogo veè kot samo
znanja, vešèine in spretnosti s podroèja glasbe, odrske igre in plesa.
V anketnem vprašalniku smo starše prosili, da po konèanem projektu z ocenami visoko,
srednje, nizko, ovrednotijo doloèene kompetence svojih otrok. Starši so visoko (v veèini
primerov veè kot 70 %) ocenjevali kompetenènost svojih otrok tako na èustvenem,
socialnem in umetniškem podroèju. Ker pa primerjave ocen nismo izvedli pred in po
projektu, nam opisni odgovori na vprašalnik povedo še nekaj veè o tem, kako starši vidijo
sodelovanje svojih otrok v projektu:
Ime veè energije, veselja - vsak dan znova se neèesa veseli. Lepo je videti otroka, ki ima v
ivljenju strast. Odlièno se poèuti v dru bi. Pridobila je na samostojnosti... sama se vozi z
avtobusom v Ljubljano. Pridobila je tudi na odgovornosti. Veliko se je nauèilo o
nastajanju predstave.
N. je z veseljem sodelovala pri nastajanju opere, postala je še bolj samozavestna. Zelo
pomembno ji je, da se dela lotijo resno (predvsem kar se tièe petja).
Presenetila z odgovornostjo, samostojnostjo pri sodelovanju in iniciativnostjo pri prijavi
kljub (samo)prepoznanemu pomanjkanju samozavesti pri nastopanju.
139
