Page 86 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 86
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 31. zvezek
Uvod
Znani ruski violinist Juri Jankeleviè (Jankeleviè in Lankovsky, 2016) izpostavlja kot svoj
najpomembnejši pedagoški princip poznavanje uèenca, njegovih znaèilnosti in zmo nosti
ter iskanje pravilnega individualnega pristopa k njegovemu razvoju spomina. O izjemnem
pomenu zgodnjega razvoja spomina piše tudi japonski violinski pedagog Shin’ichi Suzuki
(Suzuki, Selden in Selden, 2012), saj je vir èloveške kontemplacije in ustvarjalne misli.
Dokler imajo ljudje spomin, so mogoèe izkušnje, in èe je mogoèa izkušnja, bo zagotovo
obstajala pot za postopno napredovanje.
Kognitivni psihologi so z raziskavami ugotovili (Paivio, 2014), da je za uspešno uèenje
pomembna mo nost povezovanja razliènih modalnosti. Domnevo je v veliki meri potrdil
Mayer (2014) s sodelavci s kognitivno teorijo uèenja z veèpredstavnostjo (KTUV).
KTUV temelji na predhodnih integralnih teorijah, kot so Baddleyjev model delovnega
spomina (Baddley, 1987), Paiviova teorija dvojnega kodiranja (Paivio, 1990) in
Swellerjeva teorija kognitivnega bremena kolièine informacij, shranjenih v delovnem
pomnilniku (Chandler in Sweller, 1991). KTUV lahko povzamemo z naslednjimi
kljuènimi elementi: (a) dvojni kanali za obdelavo vizualnih in zvoènih zaznav, (b)
omejena zmogljivost obdelave podatkov v obeh kanalih, (c) dve spominski shrambi v
vsakem kanalu (senzorièni, delovni) in skupen dolgoroèen spomin ter (d) pet kognitivnih
procesov izbiranja, organiziranja in integracije (izbiranje tonov, izbiranje slik,
organiziranje tonov, organiziranje slik in povezovanje novega znanja s predhodnim
znanjem). Pomembnejšo raziskavo uporabe KTUV pri nas so izvedli Hrast, Rode in
Torkar (2018) na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani z analizo uèbeniškega gradiva
s pomoèjo uporabe tehnologije oèesnih sledilcev.
Uèenci violine se e od zgodnjih zaèetkov igranja na inštrument sreèujejo z uporabo vseh
treh modalitet: vidne, slušne in gibalne. Zato nas zanima, kako strukturirati mešano1
uèenje z uporabo veèpredstavnosti in uvajati uèinkovitejše uène strategije, da bi uèencem
pomagali pri uèenju violine v glasbeni šoli. Osvetlili bomo kognitivne procese, ko z
integracijo IKT v uèni proces nadgradimo tradicionalne uène dejavnosti in ga tako
optimiziramo.
Teoretièna izhodišèa
Nekateri uèenci se uspešneje uèijo s poslušanjem, drugi z branjem predstavljenih vsebin,
tretji pa s telesno dejavnostjo. Strokovno lahko reèemo, da imajo uèenci razliène zaznavne
stile: slušne, vidne ali gibalne. To pomeni, da sicer pri uèenju uporabljajo vse tri naèine
zaznavanja, a se najbolje uèijo, ko uporabljajo izbrani naèin za svoj zaznavni stil.
Marentiè Po arnik (2019) v hierarhièni klasifikaciji uèenja opredeljuje igranje
inštrumenta kot zahtevno uèenje psihomotoriènih spretnosti. Zaznavni stil opredeljuje kot
razmeroma dosledne in trajne posebnosti posameznika v tem, kako sprejema, ohranja,
predeluje in organizira informacije ter rešuje probleme z njihovo uporabo.
V nadaljevanju se bomo osredotoèili na kognitivni model, predstavljen v KTUV na Sliki
1, ki temelji na Paiviovi teoriji (2014) dvojnega kodiranja. Ta razlaga, da ima vsakdo dva
1 Mešano uèenje je pristop k uèenju in pouèevanju, ki zdru uje tradicionalne metode pouka v fiziènem
šolskem okolju in mo nosti interakcije s spletnimi izobra evalnimi gradivi.
84
Uvod
Znani ruski violinist Juri Jankeleviè (Jankeleviè in Lankovsky, 2016) izpostavlja kot svoj
najpomembnejši pedagoški princip poznavanje uèenca, njegovih znaèilnosti in zmo nosti
ter iskanje pravilnega individualnega pristopa k njegovemu razvoju spomina. O izjemnem
pomenu zgodnjega razvoja spomina piše tudi japonski violinski pedagog Shin’ichi Suzuki
(Suzuki, Selden in Selden, 2012), saj je vir èloveške kontemplacije in ustvarjalne misli.
Dokler imajo ljudje spomin, so mogoèe izkušnje, in èe je mogoèa izkušnja, bo zagotovo
obstajala pot za postopno napredovanje.
Kognitivni psihologi so z raziskavami ugotovili (Paivio, 2014), da je za uspešno uèenje
pomembna mo nost povezovanja razliènih modalnosti. Domnevo je v veliki meri potrdil
Mayer (2014) s sodelavci s kognitivno teorijo uèenja z veèpredstavnostjo (KTUV).
KTUV temelji na predhodnih integralnih teorijah, kot so Baddleyjev model delovnega
spomina (Baddley, 1987), Paiviova teorija dvojnega kodiranja (Paivio, 1990) in
Swellerjeva teorija kognitivnega bremena kolièine informacij, shranjenih v delovnem
pomnilniku (Chandler in Sweller, 1991). KTUV lahko povzamemo z naslednjimi
kljuènimi elementi: (a) dvojni kanali za obdelavo vizualnih in zvoènih zaznav, (b)
omejena zmogljivost obdelave podatkov v obeh kanalih, (c) dve spominski shrambi v
vsakem kanalu (senzorièni, delovni) in skupen dolgoroèen spomin ter (d) pet kognitivnih
procesov izbiranja, organiziranja in integracije (izbiranje tonov, izbiranje slik,
organiziranje tonov, organiziranje slik in povezovanje novega znanja s predhodnim
znanjem). Pomembnejšo raziskavo uporabe KTUV pri nas so izvedli Hrast, Rode in
Torkar (2018) na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani z analizo uèbeniškega gradiva
s pomoèjo uporabe tehnologije oèesnih sledilcev.
Uèenci violine se e od zgodnjih zaèetkov igranja na inštrument sreèujejo z uporabo vseh
treh modalitet: vidne, slušne in gibalne. Zato nas zanima, kako strukturirati mešano1
uèenje z uporabo veèpredstavnosti in uvajati uèinkovitejše uène strategije, da bi uèencem
pomagali pri uèenju violine v glasbeni šoli. Osvetlili bomo kognitivne procese, ko z
integracijo IKT v uèni proces nadgradimo tradicionalne uène dejavnosti in ga tako
optimiziramo.
Teoretièna izhodišèa
Nekateri uèenci se uspešneje uèijo s poslušanjem, drugi z branjem predstavljenih vsebin,
tretji pa s telesno dejavnostjo. Strokovno lahko reèemo, da imajo uèenci razliène zaznavne
stile: slušne, vidne ali gibalne. To pomeni, da sicer pri uèenju uporabljajo vse tri naèine
zaznavanja, a se najbolje uèijo, ko uporabljajo izbrani naèin za svoj zaznavni stil.
Marentiè Po arnik (2019) v hierarhièni klasifikaciji uèenja opredeljuje igranje
inštrumenta kot zahtevno uèenje psihomotoriènih spretnosti. Zaznavni stil opredeljuje kot
razmeroma dosledne in trajne posebnosti posameznika v tem, kako sprejema, ohranja,
predeluje in organizira informacije ter rešuje probleme z njihovo uporabo.
V nadaljevanju se bomo osredotoèili na kognitivni model, predstavljen v KTUV na Sliki
1, ki temelji na Paiviovi teoriji (2014) dvojnega kodiranja. Ta razlaga, da ima vsakdo dva
1 Mešano uèenje je pristop k uèenju in pouèevanju, ki zdru uje tradicionalne metode pouka v fiziènem
šolskem okolju in mo nosti interakcije s spletnimi izobra evalnimi gradivi.
84
