Page 87 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana: Mostovi med formalnim in neformalnim glasbenim izobraževanjem, leto 15, zvezek 31 / Year 15, Issue 31, 2019
P. 87
Kristian Kolman, Jo e Rugelj, INOVATIVNI PRISTOP K POUÈEVANJU VIOLINE...
medsebojno loèena sistema za zaznavanje dra ljajev iz okolice. En sistem obdeluje
besedne oziroma v glasbi zvoène, drugi pa slikovne dra ljaje. Vsak kanal vkljuèuje tri
vrste spomina, znane kot senzorièni, delovni in dolgoroèni spomin. Senzorièni ali èutni
spomin je kognitivna struktura, ki nam omogoèa zaznavanje novih podatkov, delovni
spomin je kognitivna struktura, v kateri zavestno obdelujemo podatke v informacije, in
dolgoroèni spomin je kognitivna struktura, ki hrani naše integrirano znanje dolgotrajno.
Informacij v dolgoroènem spominu se zavedamo in jih lahko uporabimo šele, ko jih
prenesemo v delovni spomin.
Slika 1: Slika elementov modela KTUV (Mayer, 2014)
Senzorni spomin slike in natisnjeno besedilo, ki jih zaznamo z vidom, za krajši èas zadr i,
da lahko iz njih izberemo tiste elemente, ki so za nas v doloèenem trenutku zanimivi in jih
potem prenesemo v delovni spomin za nadaljnjo obdelavo. Podobno velja za senzorièni
slušni spomin, ki krajši èas, nekaj sekund, zadr i govorjene besede in zvoke.
Teoretièno podlago za smiselno rabo veèpredstavnosti v procesih uèenja je ponudil Mayer
(2014), izhajajoè iz predpostavke, da so veèpredstavna uèna gradiva, zasnovana v skladu
z naèinom delovanja kognitivnega sistema, bolj koristna za uèenje. Mayer je definiral
naèela za oblikovanje veèpredstavnih uènih gradiv, ki omogoèajo uèinkovito uèenje.
Naèela morajo tako izpolnjevati tri kriterije: (1) razumljivost – naèela izhajajo iz
kognitivne teorije veèpredstavnega uèenja; (2) verodostojnost – naèela so skladna z
empiriènimi raziskavami o veèpredstavnem uèenju; (3) uporabnost – naèela lahko
uporabimo za nove veèpredstavne uène situacije. Raziskal je temeljne predpostavke, kot
so dvokanalna predpostavka, predpostavka o omejeni zmogljivosti in predpostavka
aktivne obdelave, ter nato identificiral pet aktivnosti, ki so del uèenja z veèpredstavnostjo.
Za smiselno uèenje v veèpredstavnih okoljih mora biti uèenec aktiven v petih kognitivnih
procesih. Najprej mora (1) izbirati ustrezne besede za obdelavo v slušnem delovnem
pomnilniku in hkrati (2) izbrati ustrezne slike za obdelavo v vizualnem delovnem
pomnilniku. Potem mora (3) organizirati izbrane besede v verbalni oz. zvoèni miselni
model in hkrati (4) organizirati izbrane slike v vizualni mentalni model. V zadnjem koraku
mora potem (5) povezati verbalne in vizualne mentalne modele, ki predstavljajo novo
znanje, s predhodnim znanjem iz dolgoroènega spomina, potem pa poskrbeti, da se to
razširjeno znanje zapiše nazaj v dolgoroèni spomin.
85
medsebojno loèena sistema za zaznavanje dra ljajev iz okolice. En sistem obdeluje
besedne oziroma v glasbi zvoène, drugi pa slikovne dra ljaje. Vsak kanal vkljuèuje tri
vrste spomina, znane kot senzorièni, delovni in dolgoroèni spomin. Senzorièni ali èutni
spomin je kognitivna struktura, ki nam omogoèa zaznavanje novih podatkov, delovni
spomin je kognitivna struktura, v kateri zavestno obdelujemo podatke v informacije, in
dolgoroèni spomin je kognitivna struktura, ki hrani naše integrirano znanje dolgotrajno.
Informacij v dolgoroènem spominu se zavedamo in jih lahko uporabimo šele, ko jih
prenesemo v delovni spomin.
Slika 1: Slika elementov modela KTUV (Mayer, 2014)
Senzorni spomin slike in natisnjeno besedilo, ki jih zaznamo z vidom, za krajši èas zadr i,
da lahko iz njih izberemo tiste elemente, ki so za nas v doloèenem trenutku zanimivi in jih
potem prenesemo v delovni spomin za nadaljnjo obdelavo. Podobno velja za senzorièni
slušni spomin, ki krajši èas, nekaj sekund, zadr i govorjene besede in zvoke.
Teoretièno podlago za smiselno rabo veèpredstavnosti v procesih uèenja je ponudil Mayer
(2014), izhajajoè iz predpostavke, da so veèpredstavna uèna gradiva, zasnovana v skladu
z naèinom delovanja kognitivnega sistema, bolj koristna za uèenje. Mayer je definiral
naèela za oblikovanje veèpredstavnih uènih gradiv, ki omogoèajo uèinkovito uèenje.
Naèela morajo tako izpolnjevati tri kriterije: (1) razumljivost – naèela izhajajo iz
kognitivne teorije veèpredstavnega uèenja; (2) verodostojnost – naèela so skladna z
empiriènimi raziskavami o veèpredstavnem uèenju; (3) uporabnost – naèela lahko
uporabimo za nove veèpredstavne uène situacije. Raziskal je temeljne predpostavke, kot
so dvokanalna predpostavka, predpostavka o omejeni zmogljivosti in predpostavka
aktivne obdelave, ter nato identificiral pet aktivnosti, ki so del uèenja z veèpredstavnostjo.
Za smiselno uèenje v veèpredstavnih okoljih mora biti uèenec aktiven v petih kognitivnih
procesih. Najprej mora (1) izbirati ustrezne besede za obdelavo v slušnem delovnem
pomnilniku in hkrati (2) izbrati ustrezne slike za obdelavo v vizualnem delovnem
pomnilniku. Potem mora (3) organizirati izbrane besede v verbalni oz. zvoèni miselni
model in hkrati (4) organizirati izbrane slike v vizualni mentalni model. V zadnjem koraku
mora potem (5) povezati verbalne in vizualne mentalne modele, ki predstavljajo novo
znanje, s predhodnim znanjem iz dolgoroènega spomina, potem pa poskrbeti, da se to
razširjeno znanje zapiše nazaj v dolgoroèni spomin.
85
