Page 41 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 41
ter glasbena terapija. Danes obstaja v Sloveniji univerzitetni drugostopen- klara simčič et al. ◆ glasba kot sredstvo za spodbujanje psihofizičnega blagostanja starostnikov v domovih za starejše
jski magistrski študijski program Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti
Univerze v Ljubljani, kjer se izobražujejo umetnostni terapevti, v izobraževanje
pa spada tudi pomoč z glasbo. Od leta 2014 pa obstaja tudi prvi študij glasbene
terapije na Inštitutu Knoll, kjer izobražujejo glasbene terapevte in so povezani
z mednarodnimi strokovnimi organizacijami za glasbeno terapijo. V raziskavi
so nas zanimale vse oblike glasbenih intervencij, ki se uporabljajo v domovih za
starejše in ki zajemajo glasbo v njenih najrazličnejših oblikah v terapevtske na-
mene (Sihvonen idr. 2017).
prisotnost glasbenih intervencij v domovih za starejše
v slovenskem prostoru in drugod
Raziskav o uporabi glasbe v domovih za starejše v slovenskem prostoru ni ve-
liko. Veršnik (2017) je v svoji doktorski disertaciji raziskoval glasbeno življenje
upokojencev na slovenskem Koroškem. Gre za prvo obsežnejšo etnomuziko-
loško študijo v slovenskem znanstvenem prostoru, ki obravnava vidike tretje-
ga življenjskega obdobja. Ugotovil je, da Slovenija zaostaja v organizirani rabi
glasbe za dobrobit starejših. Stanovalci domov so odvisni od ponudbe posame-
znega doma, vendar je glasbeno življenje v domovih pestro, glasbene aktivno-
sti pa so po vsej Sloveniji precej podobne. Med njimi izstopa petje, stanovalci
se identificirajo z ljudsko ali ponarodelo pesmijo, od glasbil izstopa harmoni-
ka (Veršnik, 2017).
K. Unetič (2014) je v svoji diplomski nalogi, kjer je raziskovala način dela
z osebami z demenco v socialnem varstvu in v raziskavo vključila deset domov,
ugotovila, da so z glasbeno terapijo seznanjeni v vseh obravnavanih domovih
za starejše, čeprav je v pravem pomenu (»z uporabo sobe v ta namen«) niso iz-
vajali v nobenem od domov. Prav tako v nobenem od domov zaposleni niso bili
izobraženi za izvajanje glasbene terapije, je bilo pa v nekaterih domovih prisot-
no sodelovanje s posameznimi zunanjimi glasbenimi strokovnjaki. K. Unetič
piše, da je bolj namensko uporabo glasbe (»v smislu približka terapiji«), zasl-
edila v dveh javnih in enem zasebnem domu. V enem so sodelovali z glasbeno
terapevtko, ki jim je zaradi pomanjkanja časa poslala tri CD-je z glasbo, ki so
jo potem predvajali stanovalcem doma. V drugem od javnih domov je bila ena
izmed zaposlenih poklicna glasbenica, ki je organizirala glasbene delavnice en-
krat na mesec, v zasebnem domu pa so glasbo predvajali osebam z demenco,
glede na njihove glasbene želje iz preteklosti. V enem od domov je bila izraže-
na želja po izobraževanju v smeri glasbene terapije, v drugem pa so razmišljali o
poceni izdelavi glasbil za uporabo v namene glasbene terapije. V vseh domovih
za starejše pa je bila prisotna vsakodnevna ali večkrat tedenska splošna upora-
ba glasbe pri delu z osebami z demenco, kjer so jih vključili v razne glasbene ak-
tivnosti, kot so petje, zbor, udeležba koncertov, glasbenih prireditev, poslušanje
41
jski magistrski študijski program Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti
Univerze v Ljubljani, kjer se izobražujejo umetnostni terapevti, v izobraževanje
pa spada tudi pomoč z glasbo. Od leta 2014 pa obstaja tudi prvi študij glasbene
terapije na Inštitutu Knoll, kjer izobražujejo glasbene terapevte in so povezani
z mednarodnimi strokovnimi organizacijami za glasbeno terapijo. V raziskavi
so nas zanimale vse oblike glasbenih intervencij, ki se uporabljajo v domovih za
starejše in ki zajemajo glasbo v njenih najrazličnejših oblikah v terapevtske na-
mene (Sihvonen idr. 2017).
prisotnost glasbenih intervencij v domovih za starejše
v slovenskem prostoru in drugod
Raziskav o uporabi glasbe v domovih za starejše v slovenskem prostoru ni ve-
liko. Veršnik (2017) je v svoji doktorski disertaciji raziskoval glasbeno življenje
upokojencev na slovenskem Koroškem. Gre za prvo obsežnejšo etnomuziko-
loško študijo v slovenskem znanstvenem prostoru, ki obravnava vidike tretje-
ga življenjskega obdobja. Ugotovil je, da Slovenija zaostaja v organizirani rabi
glasbe za dobrobit starejših. Stanovalci domov so odvisni od ponudbe posame-
znega doma, vendar je glasbeno življenje v domovih pestro, glasbene aktivno-
sti pa so po vsej Sloveniji precej podobne. Med njimi izstopa petje, stanovalci
se identificirajo z ljudsko ali ponarodelo pesmijo, od glasbil izstopa harmoni-
ka (Veršnik, 2017).
K. Unetič (2014) je v svoji diplomski nalogi, kjer je raziskovala način dela
z osebami z demenco v socialnem varstvu in v raziskavo vključila deset domov,
ugotovila, da so z glasbeno terapijo seznanjeni v vseh obravnavanih domovih
za starejše, čeprav je v pravem pomenu (»z uporabo sobe v ta namen«) niso iz-
vajali v nobenem od domov. Prav tako v nobenem od domov zaposleni niso bili
izobraženi za izvajanje glasbene terapije, je bilo pa v nekaterih domovih prisot-
no sodelovanje s posameznimi zunanjimi glasbenimi strokovnjaki. K. Unetič
piše, da je bolj namensko uporabo glasbe (»v smislu približka terapiji«), zasl-
edila v dveh javnih in enem zasebnem domu. V enem so sodelovali z glasbeno
terapevtko, ki jim je zaradi pomanjkanja časa poslala tri CD-je z glasbo, ki so
jo potem predvajali stanovalcem doma. V drugem od javnih domov je bila ena
izmed zaposlenih poklicna glasbenica, ki je organizirala glasbene delavnice en-
krat na mesec, v zasebnem domu pa so glasbo predvajali osebam z demenco,
glede na njihove glasbene želje iz preteklosti. V enem od domov je bila izraže-
na želja po izobraževanju v smeri glasbene terapije, v drugem pa so razmišljali o
poceni izdelavi glasbil za uporabo v namene glasbene terapije. V vseh domovih
za starejše pa je bila prisotna vsakodnevna ali večkrat tedenska splošna upora-
ba glasbe pri delu z osebami z demenco, kjer so jih vključili v razne glasbene ak-
tivnosti, kot so petje, zbor, udeležba koncertov, glasbenih prireditev, poslušanje
41
