Page 44 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 44
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 Moderne metode slikanja možganov so pokazale, da si procesiranje glas-
be in govora delita mnoge dele možganov, zato lahko glasbo uporabimo kot
orodje za doseganje jezikovnih centrov na način, ki ga govorjeni jezik ne more
(Särkämö in Sihvonen, 2018). Že vsaj od leta 1740 je znano, da lahko ljud-
je z močno okrnjeno sposobnostjo govora po kapi še vedno pojejo besedila
znanih pesmi, čeprav eksperimentalnih študij na to temo ni veliko (povzeto
v Särkämö in Sihvonen, 2018). Več je zabeleženih primerov pri Alzheimerje-
vi bolezni, ko oseba v pozni fazi demence, nekomunikativna in neodzivna na
okolico, ob znani pesmi nenadoma postane animirana in vznemirjena (pov-
zeto v Särkämö in Sihvonen, 2018). Ti ljudje poleg melodij in naslovov pesmi
skozi glasbo zaznavajo tudi čustva. Znana glasba ima tu velik pomen, saj vz-
buja tako osebna čustva kot tudi avtobiografske spomine ter izboljšuje počut-
je (Särkämö in Sihvonen, 2018; Lynar idr., 2017). Z glasbo povezani spomini se
tako dotaknejo regij v možganih, ki so še ohranjene, kar velja tudi za nekatere
druge možganske poškodbe (povzeto v Särkämö in Sihvonen, 2018). Kot učni
pripomoček se tu lahko uporablja glasbena mnemonika, ki zagotavlja časovno
strukturo, kar olajša učenje besed. Znano besedilo lahko prikliče melodijo in
obratno (Särkämö in Sihvonen, 2018).
Poslušanje glasbe, ki je morda najenostavnejša in najdosegljivejša oblika
rehabilitacije, se je prav tako izkazalo za ugodno, npr. pri okrevanju bolnikov
po možganski kapi (Särkämö idr., 2008), kjer so bolniki sami izbirali glasbo,
poslušali pa so jo dva meseca po minimalno 1 uro na dan. Pri tem so zazna-
li strukturne spremembe možganov kot tudi izboljšanje verbalnega spomi-
na, pozornosti, zmanjšanje depresije in zmedenosti, izboljšanje razpoloženja
in motorične aktivnosti. Za pomoč pri okrevanju po kapi avtorji izpostavlja-
jo še druge tehnike glasbene terapije. Z glasbo podprta terapija za motorično
okrevanje po kapi (ang. Music-Supported training – MST) skozi igranje in-
štrumentov izboljšuje motoriko zgornjih okončin. Melodična intonacijska ter-
apija (ang. Melodic Intonation Therapy – MIT) izboljšuje govorno-motorične
spretnosti. Pri MIT je intonacija govora izražena z visokimi ali nizkimi toni.
Izgovorjava je sprva trenirana s pomočjo melodičnega intoniranja pogostih
fraz pri počasnem ritmu sočasno s tapkanjem roke. Temu nato sledi več korak-
ov, ki sčasoma petje spremenijo v govor. Pri zdravljenju Parkinsonove bolezni
pa se uporablja tudi ritmična avditorna stimulacija (ang. Rhythmic audito-
ry stimulation), ki izrablja notranjo tendenco, ki gibe uskladi z ritmom, npr.
pri hoji, kjer se uporablja naravna ritmičnost. Serija zvočnih signalov v obli-
ki fiksnega ritma se sinhronizira z gibanjem. Potem so tu še ples in skupin-
ske glasbene intervencije, npr. zbori, ki vključujejo tudi skupinsko interakcijo
(Särkämö in Sihvonen, 2018: Sihvonen idr., 2017; Clements-Cortes in Bartel,
2018; Magee idr., 2017).
Obstajajo številne raziskave, ki kažejo, da glasbene intervencije lahko
pomagajo olajšati simptome demence skozi vse njene stopnje (Särkämö in Sih-
vonen, 2018; Steen idr., 2018). Tako receptivne kot aktivne ali ekspresivne glas-
44
be in govora delita mnoge dele možganov, zato lahko glasbo uporabimo kot
orodje za doseganje jezikovnih centrov na način, ki ga govorjeni jezik ne more
(Särkämö in Sihvonen, 2018). Že vsaj od leta 1740 je znano, da lahko ljud-
je z močno okrnjeno sposobnostjo govora po kapi še vedno pojejo besedila
znanih pesmi, čeprav eksperimentalnih študij na to temo ni veliko (povzeto
v Särkämö in Sihvonen, 2018). Več je zabeleženih primerov pri Alzheimerje-
vi bolezni, ko oseba v pozni fazi demence, nekomunikativna in neodzivna na
okolico, ob znani pesmi nenadoma postane animirana in vznemirjena (pov-
zeto v Särkämö in Sihvonen, 2018). Ti ljudje poleg melodij in naslovov pesmi
skozi glasbo zaznavajo tudi čustva. Znana glasba ima tu velik pomen, saj vz-
buja tako osebna čustva kot tudi avtobiografske spomine ter izboljšuje počut-
je (Särkämö in Sihvonen, 2018; Lynar idr., 2017). Z glasbo povezani spomini se
tako dotaknejo regij v možganih, ki so še ohranjene, kar velja tudi za nekatere
druge možganske poškodbe (povzeto v Särkämö in Sihvonen, 2018). Kot učni
pripomoček se tu lahko uporablja glasbena mnemonika, ki zagotavlja časovno
strukturo, kar olajša učenje besed. Znano besedilo lahko prikliče melodijo in
obratno (Särkämö in Sihvonen, 2018).
Poslušanje glasbe, ki je morda najenostavnejša in najdosegljivejša oblika
rehabilitacije, se je prav tako izkazalo za ugodno, npr. pri okrevanju bolnikov
po možganski kapi (Särkämö idr., 2008), kjer so bolniki sami izbirali glasbo,
poslušali pa so jo dva meseca po minimalno 1 uro na dan. Pri tem so zazna-
li strukturne spremembe možganov kot tudi izboljšanje verbalnega spomi-
na, pozornosti, zmanjšanje depresije in zmedenosti, izboljšanje razpoloženja
in motorične aktivnosti. Za pomoč pri okrevanju po kapi avtorji izpostavlja-
jo še druge tehnike glasbene terapije. Z glasbo podprta terapija za motorično
okrevanje po kapi (ang. Music-Supported training – MST) skozi igranje in-
štrumentov izboljšuje motoriko zgornjih okončin. Melodična intonacijska ter-
apija (ang. Melodic Intonation Therapy – MIT) izboljšuje govorno-motorične
spretnosti. Pri MIT je intonacija govora izražena z visokimi ali nizkimi toni.
Izgovorjava je sprva trenirana s pomočjo melodičnega intoniranja pogostih
fraz pri počasnem ritmu sočasno s tapkanjem roke. Temu nato sledi več korak-
ov, ki sčasoma petje spremenijo v govor. Pri zdravljenju Parkinsonove bolezni
pa se uporablja tudi ritmična avditorna stimulacija (ang. Rhythmic audito-
ry stimulation), ki izrablja notranjo tendenco, ki gibe uskladi z ritmom, npr.
pri hoji, kjer se uporablja naravna ritmičnost. Serija zvočnih signalov v obli-
ki fiksnega ritma se sinhronizira z gibanjem. Potem so tu še ples in skupin-
ske glasbene intervencije, npr. zbori, ki vključujejo tudi skupinsko interakcijo
(Särkämö in Sihvonen, 2018: Sihvonen idr., 2017; Clements-Cortes in Bartel,
2018; Magee idr., 2017).
Obstajajo številne raziskave, ki kažejo, da glasbene intervencije lahko
pomagajo olajšati simptome demence skozi vse njene stopnje (Särkämö in Sih-
vonen, 2018; Steen idr., 2018). Tako receptivne kot aktivne ali ekspresivne glas-
44
