Page 40 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 40
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 Oučinkih glasbe in glasbene terapije so skozi leta govorili mnogi. Antični
Grki so glasbo uporabljali v različne namene, verjeli so, da celi, lajša
bolečine, pomaga pri npr. simptomih epilepsije, da ima sproščujoč
učinek ter tako lahko vpliva na zdravje in osebnost. Prva pisana referenca o
glasbeni terapiji se pojavi leta 1786 v časopisu Columbian Magazine (Davis
idr., 1992), kjer anonimni avtor v članku opiše osnovne principe glasbene ter-
apije, ki so v uporabi še danes, ter dokazuje, da se je glasbena terapija v Evropi
uporabljala že takrat. Sledili so številni članki o glasbeni terapiji v medicinskih
vestnikih. Proti koncu 19. stoletja so začeli glasbo uporabljati v bolnišnicah in
šolah ter aktivno promovirali uporabo glasbe za dvigovanje kvalitete življenja.
Do leta 1880 so v ZDA ustanovili 14 šol z glasbeno terapijo za ljudi s posebni-
mi potrebami in pojavili so se mnogi, ki so si prizadevali za uveljavitev glasbene
terapije kot uradnega poklica. Medtem se je glasba, tako v Evropi kot v ZDA,
uporabljala med drugo svetovno vojno v bolnišnicah za okrevanje in na terenu
za dvigovanje morale. Formalno so v Evropi glasbeno terapijo kot poklic potr-
dili šele v 60. letih. Juliette Alvin je bila ena izmed prvih, ki je v Združenem
Kraljestvu delala na razvoju glasbene terapije in primarno z otroki, ki so imeli
motnje avtističnega spektra ali kakršne koli druge motnje. Njeno delo in delo
tistih, ki so ga nadaljevali, sta pripeljala do tega, da je glasbeno terapijo leta 1976
uradno priznala britanska vlada, ki je ustanovila združenje poklicnih glasbe-
nih terapevtov (ang. Association of Professional Music Therapy). Danes se v
Združenem Kraljestvu pri glasbeni terapiji uporablja predvsem improvizirano
glasbo, znotraj tega pa sta dve glavni liniji. Ena glasbo uporablja kot medij, sko-
zi katerega se zgodi terapija, druga pa poudarja terapevtski odnos. Združene-
mu Kraljestvu so sledile tudi druge evropske države, do razvoja glasbene tera-
pije je prišlo na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji, Švici, nekdanji Jugoslaviji,
Belgiji ... (Hryniw Byers, 2016). Od leta 1989 se glasbeni terapevti združujejo v
Evropski konfederaciji glasbene terapije (ang. European Music Therapy Con-
federation, EMTC, b. d.). Slovenija je leta 2020 ustanovila Slovensko združen-
je glasbenih terapevtov, s čimer je trenutno v procesu, da bo po desetih letih
postala polnovredna članica združenja EMTC.
Danes so učinki glasbe na otroke in mladostnike bolje raziskani kot učin-
ki glasbe na starostnike, saj imamo pri prvih že dlje časa dobro razvito didak-
tiko glasbene vzgoje (Lehmberg in Fung, 2010). Zaradi značilnega podaljševan-
ja pričakovane življenjske dobe pa je vidno zanimanje za povečanje dejavnosti
za starostnike, pri čemer so mišljene prav dejavnosti v domovih za starejše ljudi
(Lunežnik idr., 2018). Njihov del so tudi glasbene dejavnosti, od vsakodnevnega
poslušanja glasbe in spontanega prepevanja, strokovne pomoči z glasbo in glas-
benega izobraževanja pa do izvajanja glasbene terapije. Ena izmed ločitev, kot
jo je uporabila M. Kuzma (2004), opredeljuje tri oblike pomoči z glasbo, glas-
bene dejavnosti, specialne glasbene dejavnosti in glasbena terapija, pri katerih
se delovne metode precej razlikujejo. V tem članku se navezujemo na nasledn-
jo ločitev: glasbene dejavnosti, specialne glasbene dejavnosti oz. pomoči z glas-
40
Grki so glasbo uporabljali v različne namene, verjeli so, da celi, lajša
bolečine, pomaga pri npr. simptomih epilepsije, da ima sproščujoč
učinek ter tako lahko vpliva na zdravje in osebnost. Prva pisana referenca o
glasbeni terapiji se pojavi leta 1786 v časopisu Columbian Magazine (Davis
idr., 1992), kjer anonimni avtor v članku opiše osnovne principe glasbene ter-
apije, ki so v uporabi še danes, ter dokazuje, da se je glasbena terapija v Evropi
uporabljala že takrat. Sledili so številni članki o glasbeni terapiji v medicinskih
vestnikih. Proti koncu 19. stoletja so začeli glasbo uporabljati v bolnišnicah in
šolah ter aktivno promovirali uporabo glasbe za dvigovanje kvalitete življenja.
Do leta 1880 so v ZDA ustanovili 14 šol z glasbeno terapijo za ljudi s posebni-
mi potrebami in pojavili so se mnogi, ki so si prizadevali za uveljavitev glasbene
terapije kot uradnega poklica. Medtem se je glasba, tako v Evropi kot v ZDA,
uporabljala med drugo svetovno vojno v bolnišnicah za okrevanje in na terenu
za dvigovanje morale. Formalno so v Evropi glasbeno terapijo kot poklic potr-
dili šele v 60. letih. Juliette Alvin je bila ena izmed prvih, ki je v Združenem
Kraljestvu delala na razvoju glasbene terapije in primarno z otroki, ki so imeli
motnje avtističnega spektra ali kakršne koli druge motnje. Njeno delo in delo
tistih, ki so ga nadaljevali, sta pripeljala do tega, da je glasbeno terapijo leta 1976
uradno priznala britanska vlada, ki je ustanovila združenje poklicnih glasbe-
nih terapevtov (ang. Association of Professional Music Therapy). Danes se v
Združenem Kraljestvu pri glasbeni terapiji uporablja predvsem improvizirano
glasbo, znotraj tega pa sta dve glavni liniji. Ena glasbo uporablja kot medij, sko-
zi katerega se zgodi terapija, druga pa poudarja terapevtski odnos. Združene-
mu Kraljestvu so sledile tudi druge evropske države, do razvoja glasbene tera-
pije je prišlo na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji, Švici, nekdanji Jugoslaviji,
Belgiji ... (Hryniw Byers, 2016). Od leta 1989 se glasbeni terapevti združujejo v
Evropski konfederaciji glasbene terapije (ang. European Music Therapy Con-
federation, EMTC, b. d.). Slovenija je leta 2020 ustanovila Slovensko združen-
je glasbenih terapevtov, s čimer je trenutno v procesu, da bo po desetih letih
postala polnovredna članica združenja EMTC.
Danes so učinki glasbe na otroke in mladostnike bolje raziskani kot učin-
ki glasbe na starostnike, saj imamo pri prvih že dlje časa dobro razvito didak-
tiko glasbene vzgoje (Lehmberg in Fung, 2010). Zaradi značilnega podaljševan-
ja pričakovane življenjske dobe pa je vidno zanimanje za povečanje dejavnosti
za starostnike, pri čemer so mišljene prav dejavnosti v domovih za starejše ljudi
(Lunežnik idr., 2018). Njihov del so tudi glasbene dejavnosti, od vsakodnevnega
poslušanja glasbe in spontanega prepevanja, strokovne pomoči z glasbo in glas-
benega izobraževanja pa do izvajanja glasbene terapije. Ena izmed ločitev, kot
jo je uporabila M. Kuzma (2004), opredeljuje tri oblike pomoči z glasbo, glas-
bene dejavnosti, specialne glasbene dejavnosti in glasbena terapija, pri katerih
se delovne metode precej razlikujejo. V tem članku se navezujemo na nasledn-
jo ločitev: glasbene dejavnosti, specialne glasbene dejavnosti oz. pomoči z glas-
40
