Page 42 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 42
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 glasbe preko CD-predvajalnika, ali pa so bile te dejavnosti integrirane v druge
domske dejavnosti.
V raziskavi Rasporja in Macuha (2019) o prostočasnih dejavnostih starost-
nikov, kjer sta v vzorec vključila 43 od 99-ih domov v Sloveniji, starostniki po-
ročajo o organiziranem pevskem zboru v 15-ih domovih, plesni ustvarjalnici v
6-ih domovih, o igranju z zvočnimi tubami, izdelavi glasbil, muzikoterapiji ter
terapiji z gongi pa v po enem izmed domov.
V tujini so študije o uporabi glasbe v domovih za starostnike pogostejše.
Mileski idr. (2019) so pri svojem pregledu 30-ih študij o uporabi glasbe v do-
movih med najugodnejšimi učinki zabeležili povečano socializacijo in komu-
nikacijo, zmanjšanje depresije, izboljšanje kardiovaskularnih (srčnega utripa,
krvnega tlaka ,..) in respiratornih parametrov, zmanjšanje agitacije ter drugih
vedenjih problemov. Pri tem so ugotovili, da so najpogostejše ovire pri uporabi
glasbe, da je glasba pogosto povezana z drugimi aktivnostmi, da je težavna za
izvajanje in da v nekaterih študijah niso potrdili ugodnih sprememb za kval-
iteto življenja. Nekatere študije pa so ugotovile celo senzorično preokupacijo,
ki je povzročila upad v fizičnem zdravju. Zato je potrebno poudariti, da sta zelo
pomembni glasnost in izbira glasbe.
J. T. v. d. Steen idr. (2018) po pregledu 22-ih študij priporočajo vsaj pet glas-
beno-terapevtskih srečanj, ki bi zmanjšala depresijo in druge vedenjske prob-
leme oseb z demenco v domovih za starejše. Izboljšalo naj bi se tudi čustveno
blagostanje, kvaliteta življenja, malo ali pa nič pa naj ne bi terapija vplivala na
stanja agitacije, agresije in kognicije. Avtorji niso gotovi glede vpliva na social-
no vedenje in dolgoročne učinke. Potrebovali bi več študij o trajanju učink-
ov glede na trajanje in število posameznih terapij. Podobno zaključujejo C.
Brown Wilson idr. (2019) po pregledu 13-ih študij uporabe glasbe za lajšanje
anksioznosti pri demenci. Anksioznost v poznem obdobju življenja je pomem-
bna duševna motnja, saj ima lahko podobne posledice kot huda depresija in se
pogosto pojavlja pri osebah z demenco v domovih za starejše, malo pa je znane-
ga o učinkovitih nefarmakoloških terapijah. Uporaba glasbe se pri tem pojavl-
ja med pogostejšimi in se kaže kot obetajoča, vendar je študij malo in zaključki
niso konsistentni. Zanimivo je, da so Tsoi idr. (2017) ugotovili, da je receptiv-
na glasbena terapija učinkovitejša pri zmanjševanju agitacije, vedenjskih prob-
lemov in anksioznosti pri demenci kot aktivna ali »interaktivna« glasbena ter-
apija.
Na Norveškem sta E. M. R. Ekra in Dale (2020) izvedla raziskavo o sis-
tematični uporabi glasbe v domovih, kjer so vključili starostnike iz treh domov.
Ustvarili so glasbeni program, knjige s pesmimi ter pripadajočimi CD-ji, ki so
vsebovale pesmi, ki naj bi bile starejšim osebam na Norveškem znane iz časa
njihovega otroštva ali najstništva. Osebje je s predhodno pomočjo glasbene-
ga terapevta izvajalo glasbeni program, individualno ali v manjših skupinah.
Starostniki so se spomnili pesmi, priklicali so spomine, izboljšali so se njiho-
vi komunikacija, govor ter počutje. En primer govori o tem. Stanovalka, ki je
42
domske dejavnosti.
V raziskavi Rasporja in Macuha (2019) o prostočasnih dejavnostih starost-
nikov, kjer sta v vzorec vključila 43 od 99-ih domov v Sloveniji, starostniki po-
ročajo o organiziranem pevskem zboru v 15-ih domovih, plesni ustvarjalnici v
6-ih domovih, o igranju z zvočnimi tubami, izdelavi glasbil, muzikoterapiji ter
terapiji z gongi pa v po enem izmed domov.
V tujini so študije o uporabi glasbe v domovih za starostnike pogostejše.
Mileski idr. (2019) so pri svojem pregledu 30-ih študij o uporabi glasbe v do-
movih med najugodnejšimi učinki zabeležili povečano socializacijo in komu-
nikacijo, zmanjšanje depresije, izboljšanje kardiovaskularnih (srčnega utripa,
krvnega tlaka ,..) in respiratornih parametrov, zmanjšanje agitacije ter drugih
vedenjih problemov. Pri tem so ugotovili, da so najpogostejše ovire pri uporabi
glasbe, da je glasba pogosto povezana z drugimi aktivnostmi, da je težavna za
izvajanje in da v nekaterih študijah niso potrdili ugodnih sprememb za kval-
iteto življenja. Nekatere študije pa so ugotovile celo senzorično preokupacijo,
ki je povzročila upad v fizičnem zdravju. Zato je potrebno poudariti, da sta zelo
pomembni glasnost in izbira glasbe.
J. T. v. d. Steen idr. (2018) po pregledu 22-ih študij priporočajo vsaj pet glas-
beno-terapevtskih srečanj, ki bi zmanjšala depresijo in druge vedenjske prob-
leme oseb z demenco v domovih za starejše. Izboljšalo naj bi se tudi čustveno
blagostanje, kvaliteta življenja, malo ali pa nič pa naj ne bi terapija vplivala na
stanja agitacije, agresije in kognicije. Avtorji niso gotovi glede vpliva na social-
no vedenje in dolgoročne učinke. Potrebovali bi več študij o trajanju učink-
ov glede na trajanje in število posameznih terapij. Podobno zaključujejo C.
Brown Wilson idr. (2019) po pregledu 13-ih študij uporabe glasbe za lajšanje
anksioznosti pri demenci. Anksioznost v poznem obdobju življenja je pomem-
bna duševna motnja, saj ima lahko podobne posledice kot huda depresija in se
pogosto pojavlja pri osebah z demenco v domovih za starejše, malo pa je znane-
ga o učinkovitih nefarmakoloških terapijah. Uporaba glasbe se pri tem pojavl-
ja med pogostejšimi in se kaže kot obetajoča, vendar je študij malo in zaključki
niso konsistentni. Zanimivo je, da so Tsoi idr. (2017) ugotovili, da je receptiv-
na glasbena terapija učinkovitejša pri zmanjševanju agitacije, vedenjskih prob-
lemov in anksioznosti pri demenci kot aktivna ali »interaktivna« glasbena ter-
apija.
Na Norveškem sta E. M. R. Ekra in Dale (2020) izvedla raziskavo o sis-
tematični uporabi glasbe v domovih, kjer so vključili starostnike iz treh domov.
Ustvarili so glasbeni program, knjige s pesmimi ter pripadajočimi CD-ji, ki so
vsebovale pesmi, ki naj bi bile starejšim osebam na Norveškem znane iz časa
njihovega otroštva ali najstništva. Osebje je s predhodno pomočjo glasbene-
ga terapevta izvajalo glasbeni program, individualno ali v manjših skupinah.
Starostniki so se spomnili pesmi, priklicali so spomine, izboljšali so se njiho-
vi komunikacija, govor ter počutje. En primer govori o tem. Stanovalka, ki je
42
