Page 45 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 45
e intervencije so pokazale izboljšanja na čustvenem področju (manj ank- klara simčič et al. ◆ glasba kot sredstvo za spodbujanje psihofizičnega blagostanja starostnikov v domovih za starejše
sioznosti, razdražljivosti in depresivne simptomatike) kot tudi kognitivne
koristi (kognicija, spomin). Študije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem čustvenih
učinkov receptivnih glasbenih aktivnosti pri demenci, se lahko razdelijo na
tiste, ki raziskujejo enkratne učinke poslušanja glasbe, ter na kratkotrajne ter
dolgotrajne, pri čemer so beležili izboljšanje že po enkratni izpostavljenosti
(povzeto v Särkämö in Sihvonen, 2018).
metodologija
Raziskovalna metoda
Raziskava je bila izvedena s pomočjo kvalitativne metode s tehniko polstruk-
turiranega intervjuja.
Namen raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri se v slo-
venskih domovih za starostnike izvajajo različne glasbene intervencije. Zani-
mali so nas tudi poznavanje in razširjenost glasbene terapije, uporabnost pri
delu s starostniki, potek glasbene terapije, koliko kvalificiranih terapevtov se s
tem ukvarja in kakšni so učinki glasbenih intervencij na starostnike.
Raziskovalni vzorec
Raziskava je bila izvedena s pomočjo štirih intervjuvancev, strokovnjakov raz-
ličnih poklicnih profilov, ki redno izvajajo glasbene intervencije v domovih za
starostnike v Sloveniji. Sledi podroben opis udeležencev raziskave.
Prva sogovornica je bila Špela Loti Knoll (42 let), akademska glasbenica,
prof. oboe, ki je leta 2002 končala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani,
leta 2009 pa strokovni magisterij iz glasbene terapije na Cambridgeu v Združe-
nem Kraljestvu, ustanoviteljica, direktorica in vodja Inštituta Knoll (IK), ki
izobražuje slovenske glasbene terapevte.
Druga sogovornica je bila Mihaela Kavčič (44 let). Po prvi izobrazbi je
profesorica razrednega pouka in po drugi glasbena terapevtka IK, za kar je
študirala na inštitutu Knoll. Je samostojna podjetnica in kot glasbena terape-
vtka vodi skupini v dveh domovih za starejše ter skupinsko in individualno ter-
apijo v CUDV Radovljica. Napisala je knjigo Up: glasbena terapija z osebami z
demenco, ki je prva knjiga o glasbeni terapiji za osebe z demenco v slovenščini.
Tretja sogovornica je bila Jerneja Bernot (29 let), dipl. delovna terape-
vtka brez predhodne glasbene izobrazbe. Zaposlena je v Domu upokojencev
Domžale, kjer so se pred enim letom, na njeno pobudo, pobudo še ene delovne
45
sioznosti, razdražljivosti in depresivne simptomatike) kot tudi kognitivne
koristi (kognicija, spomin). Študije, ki se ukvarjajo z raziskovanjem čustvenih
učinkov receptivnih glasbenih aktivnosti pri demenci, se lahko razdelijo na
tiste, ki raziskujejo enkratne učinke poslušanja glasbe, ter na kratkotrajne ter
dolgotrajne, pri čemer so beležili izboljšanje že po enkratni izpostavljenosti
(povzeto v Särkämö in Sihvonen, 2018).
metodologija
Raziskovalna metoda
Raziskava je bila izvedena s pomočjo kvalitativne metode s tehniko polstruk-
turiranega intervjuja.
Namen raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšen način in v kolikšni meri se v slo-
venskih domovih za starostnike izvajajo različne glasbene intervencije. Zani-
mali so nas tudi poznavanje in razširjenost glasbene terapije, uporabnost pri
delu s starostniki, potek glasbene terapije, koliko kvalificiranih terapevtov se s
tem ukvarja in kakšni so učinki glasbenih intervencij na starostnike.
Raziskovalni vzorec
Raziskava je bila izvedena s pomočjo štirih intervjuvancev, strokovnjakov raz-
ličnih poklicnih profilov, ki redno izvajajo glasbene intervencije v domovih za
starostnike v Sloveniji. Sledi podroben opis udeležencev raziskave.
Prva sogovornica je bila Špela Loti Knoll (42 let), akademska glasbenica,
prof. oboe, ki je leta 2002 končala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani,
leta 2009 pa strokovni magisterij iz glasbene terapije na Cambridgeu v Združe-
nem Kraljestvu, ustanoviteljica, direktorica in vodja Inštituta Knoll (IK), ki
izobražuje slovenske glasbene terapevte.
Druga sogovornica je bila Mihaela Kavčič (44 let). Po prvi izobrazbi je
profesorica razrednega pouka in po drugi glasbena terapevtka IK, za kar je
študirala na inštitutu Knoll. Je samostojna podjetnica in kot glasbena terape-
vtka vodi skupini v dveh domovih za starejše ter skupinsko in individualno ter-
apijo v CUDV Radovljica. Napisala je knjigo Up: glasbena terapija z osebami z
demenco, ki je prva knjiga o glasbeni terapiji za osebe z demenco v slovenščini.
Tretja sogovornica je bila Jerneja Bernot (29 let), dipl. delovna terape-
vtka brez predhodne glasbene izobrazbe. Zaposlena je v Domu upokojencev
Domžale, kjer so se pred enim letom, na njeno pobudo, pobudo še ene delovne
45
