Page 43 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 43
olnoma izgubila sposobnost govora, je uspešno zapela besedilo pesmi in klara simčič et al. ◆ glasba kot sredstvo za spodbujanje psihofizičnega blagostanja starostnikov v domovih za starejše
izgovorila vse besede. Strategija terapije, ki so jo izbrali, je bila koristna tudi za
osebje, saj so glasbo uporabljali na bolj ozaveščen način, ne le kot glasbo v ozad-
ju, redna prisotnost glasbenega terapevta pa je med njimi ohranjala entuziazem
za delo. Ugotovili so, da je potrebno glasbeno terapijo dobro načrtovati, saj lah-
ko kakršna koli glasba, ki se predvaja v ozadju, starostnike moti in jo doživlja-
jo le kot hrup. S. I. M. Janus idr. (2020) so raziskovali škodljive vplive zvočne-
ga okolja v domovih za starejše. Ugotovili so, da je v domovih visoka stopnja
hrupa (55-68 dB(A)), ki jo povzročajo predvsem človeški glasovi in elektronske
naprave. Ta hrup je moteč in lahko povečuje stopnjo agitacije tako med stano-
valci kot med osebjem ter tudi poslabša spanje.
Pomemben aspekt je tudi uporaba glasbene terapije kot komplementarne
oblike v paliativni oskrbi. Pregledna študija 12-ih člankov Schmida idr. (2018)
je pokazala pozitivne učinke individualnih glasbenih terapij ob prisotnosti
certificiranega glasbenega terapevta, npr. na bolečino, čeprav se to ni pokaza-
lo pri vseh študijah. Pri tem so poudarili pomen individualnih glasbenih pref-
erenc, ki v nekaterih primerih niso bile vključene v terapijo. Tekom glasbene
terapije so se pojavljali pozitivni občutki kot tudi zahtevna čustva in poveča-
na kvaliteta življenja. Povečali se je udobje, zavedanje telesa, čustveno olajšan-
je in izboljšanje odnosov.
vpliv glasbenih intervencij na psihofizično počutje
starostnikov
Glasba vpliva na čustvovanje, podzavest in spomin. Vpliva na delovanje vege-
tativnega živčevja in nevroendokrine povezave, kar kažejo spremembe v srč-
nem utripu, pretoku krvi, prevodnosti kože in dihanju. Spremembe v fiziolo-
ških odzivih odražajo spodbujanje čustev preko glasbe (Habe, 2005). Vplivi so
torej vidni na psihosocialni, fiziološki in emocionalni ravni. Učinki glasbe, kot
so izboljšanje razpoloženja, pojav zadovoljstva, izboljšanje delovnega spomina,
zmanjšanje bolečin, se sicer kažejo pri različnih dejavnostih z glasbo, a najpo-
membnejši in najvidnejši naj bi bili prav pri procesu glasbene terapije (Lunež-
nik idr., 2018).
Napredek v razumevanju živčne osnove delovanja glasbe je obudilo klin-
ično zanimanje za glasbo kot nevrorehabilitacijo pri s starostjo povezanih nev-
roloških boleznih, kot so možganska kap, Alzheimerjeva bolezen in druge de-
mence ter Parkinsonova bolezen, ki so dandanes v porastu. Za možgane glasba
predstavlja enega izmed najkompleksnejših in najbolj multimodalnih stimu-
lusov, ki aktivira ne le avditorni korteks, temveč še številne druge kortikalne
sisteme v temporalni, frontalni, parietalni, cerebelarni, limbični in paral-
imbični regiji možganov, povezane z vzporednimi kognitivnimi, govornimi,
motoričnimi in čustvenimi procesi (Särkämö in Sihvonen, 2018).
43
izgovorila vse besede. Strategija terapije, ki so jo izbrali, je bila koristna tudi za
osebje, saj so glasbo uporabljali na bolj ozaveščen način, ne le kot glasbo v ozad-
ju, redna prisotnost glasbenega terapevta pa je med njimi ohranjala entuziazem
za delo. Ugotovili so, da je potrebno glasbeno terapijo dobro načrtovati, saj lah-
ko kakršna koli glasba, ki se predvaja v ozadju, starostnike moti in jo doživlja-
jo le kot hrup. S. I. M. Janus idr. (2020) so raziskovali škodljive vplive zvočne-
ga okolja v domovih za starejše. Ugotovili so, da je v domovih visoka stopnja
hrupa (55-68 dB(A)), ki jo povzročajo predvsem človeški glasovi in elektronske
naprave. Ta hrup je moteč in lahko povečuje stopnjo agitacije tako med stano-
valci kot med osebjem ter tudi poslabša spanje.
Pomemben aspekt je tudi uporaba glasbene terapije kot komplementarne
oblike v paliativni oskrbi. Pregledna študija 12-ih člankov Schmida idr. (2018)
je pokazala pozitivne učinke individualnih glasbenih terapij ob prisotnosti
certificiranega glasbenega terapevta, npr. na bolečino, čeprav se to ni pokaza-
lo pri vseh študijah. Pri tem so poudarili pomen individualnih glasbenih pref-
erenc, ki v nekaterih primerih niso bile vključene v terapijo. Tekom glasbene
terapije so se pojavljali pozitivni občutki kot tudi zahtevna čustva in poveča-
na kvaliteta življenja. Povečali se je udobje, zavedanje telesa, čustveno olajšan-
je in izboljšanje odnosov.
vpliv glasbenih intervencij na psihofizično počutje
starostnikov
Glasba vpliva na čustvovanje, podzavest in spomin. Vpliva na delovanje vege-
tativnega živčevja in nevroendokrine povezave, kar kažejo spremembe v srč-
nem utripu, pretoku krvi, prevodnosti kože in dihanju. Spremembe v fiziolo-
ških odzivih odražajo spodbujanje čustev preko glasbe (Habe, 2005). Vplivi so
torej vidni na psihosocialni, fiziološki in emocionalni ravni. Učinki glasbe, kot
so izboljšanje razpoloženja, pojav zadovoljstva, izboljšanje delovnega spomina,
zmanjšanje bolečin, se sicer kažejo pri različnih dejavnostih z glasbo, a najpo-
membnejši in najvidnejši naj bi bili prav pri procesu glasbene terapije (Lunež-
nik idr., 2018).
Napredek v razumevanju živčne osnove delovanja glasbe je obudilo klin-
ično zanimanje za glasbo kot nevrorehabilitacijo pri s starostjo povezanih nev-
roloških boleznih, kot so možganska kap, Alzheimerjeva bolezen in druge de-
mence ter Parkinsonova bolezen, ki so dandanes v porastu. Za možgane glasba
predstavlja enega izmed najkompleksnejših in najbolj multimodalnih stimu-
lusov, ki aktivira ne le avditorni korteks, temveč še številne druge kortikalne
sisteme v temporalni, frontalni, parietalni, cerebelarni, limbični in paral-
imbični regiji možganov, povezane z vzporednimi kognitivnimi, govornimi,
motoričnimi in čustvenimi procesi (Särkämö in Sihvonen, 2018).
43
