Page 47 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 47
udija glasbene terapije ugotovila, da sta ji zelo blizu dve skupini, otroci in sta- klara simčič et al. ◆ glasba kot sredstvo za spodbujanje psihofizičnega blagostanja starostnikov v domovih za starejše
rostniki. V okviru prakse, v drugem letniku, je delala v domu za starejše v Lo-
gatcu. Tam je opravljala prakso s skupino starejših in z dvema posameznicama
v paliativni oskrbi. Kasneje jo je to začelo še bolj zanimati, še posebej osebe z
demenco in paliativa, tako da se je nato tudi v samem študiju bolj usmerila v
delo s starejšimi. Jerneja Bernot se je usmerjeno in načrtno začela ukvarjati z
glasbenimi intervencijami pred približno enim letom, ko je Rotary klub Dom-
žale domu upokojencev podaril več slušalk. Tako so pričeli aktivno delati na
projektu. Matija Puškarič se je že na fakulteti, tekom študija delovne terapi-
je, seznanil z glasbenimi intervencijami, danes pa z vodenjem pevskega zbora v
Domu starejših občanov Fužine in izvajanjem terapije s poslušanjem glasbe pri
ljudeh v zaključni fazi sledi smernicam vključevanja glasbe v delo s starejšimi.
V večini domov je glasba prisotna vsakodnevno in že od nekdaj, strokovno
osebje pa skrbi za to, da so stanovalci v rednem stiku z glasbo. Tu gre za del
zdravstvenega osebja, ki so ljubiteljski glasbeniki ali pa imajo glasbeno izobraz-
bo. Glasba je odličen pripomoček za to generacijo ljudi, kot pravi delovni tera-
pevt Matija Puškarič. Za začetek izvajanja glasbene terapije v domovih za stare-
jše pa obstajata dva načina. Pogosto kvalificirane glasbene terapevte, ki bi bili
pripravljeni na sodelovanje, poiščejo strokovni delavci ali pa vodstvo domov za
starejše, ki vidi potrebo po izvajanju glasbene terapije in za to želi strokovnjake.
Velikokrat so za glasbeno terapijo zelo navdušeni delovni terapevti, saj se od
njih nekako pričakuje, da so »animatorji«, ki pojejo. V pobudo pa so lahko
vključeni tudi vodje zdravstvene nege in ostali zdravstveni delavci, ki se potem
izobražujejo na področju glasbene terapije in na svoj način uporabijo znanje, ki
so ga pridobili. V domžalskem domu upokojencev sta pobudo za izvajanje glas-
benih intervencij dali delovni terapevtki, ena izmed njiju je napisala diplomsko
delo na temo pomoči z glasbo. Projekt so začeli izvajati ob podpori direktorice
doma in Rotary cluba Domžale. Drugi način pa predstavljajo študenti glasbene
terapije, ki sami iščejo domove, kjer bi lahko izvajali prakso in se tako v domu,
ki je pripravljen na sodelovanje, dogovorijo, da terapije preizkusijo.
Glasbena terapija se lahko izvaja individualno ali skupinsko, pri tem pa
mora biti prisoten kvalificiran glasbeni terapevt (Sihvonen idr., 2017). Glasbe-
na terapija je svoja stroka – ni pedagogika ne sociala in ne umetnost. Kljub iz-
raziti interdisciplinarnosti se glasbeno terapijo uvršča v zdravstvo, saj ne gre
za umetnost glasbe, pač pa za zdravilne, pozitivne učinke, ki jih imata zvok
in glasba pri delu z bolnimi ljudmi. V domovih za starejše se lahko npr. izva-
ja skupinsko, kjer posamezno skupino tvori 4–6 starostnikov, kot to opiše Mi-
haela Kavčič. Starostniki so glede na njihovo psihofizično stanje (npr. če imajo
demenco) pogosto razdeljeni na homogenejše skupine. Terapija poteka enkrat
tedensko in traja od 45 do 60 minut. Za starostnike je specifično, da se izvaja
aktivna glasbena terapija, kar pomeni, da so klienti aktivni v glasbi, pojejo in
igrajo na instrumente, ne gre le za poslušanje glasbe. Uporablja se metodo glas-
bene improvizacije. Značilno za starostnike je tudi, da se pri njih izvaja veliko
47
rostniki. V okviru prakse, v drugem letniku, je delala v domu za starejše v Lo-
gatcu. Tam je opravljala prakso s skupino starejših in z dvema posameznicama
v paliativni oskrbi. Kasneje jo je to začelo še bolj zanimati, še posebej osebe z
demenco in paliativa, tako da se je nato tudi v samem študiju bolj usmerila v
delo s starejšimi. Jerneja Bernot se je usmerjeno in načrtno začela ukvarjati z
glasbenimi intervencijami pred približno enim letom, ko je Rotary klub Dom-
žale domu upokojencev podaril več slušalk. Tako so pričeli aktivno delati na
projektu. Matija Puškarič se je že na fakulteti, tekom študija delovne terapi-
je, seznanil z glasbenimi intervencijami, danes pa z vodenjem pevskega zbora v
Domu starejših občanov Fužine in izvajanjem terapije s poslušanjem glasbe pri
ljudeh v zaključni fazi sledi smernicam vključevanja glasbe v delo s starejšimi.
V večini domov je glasba prisotna vsakodnevno in že od nekdaj, strokovno
osebje pa skrbi za to, da so stanovalci v rednem stiku z glasbo. Tu gre za del
zdravstvenega osebja, ki so ljubiteljski glasbeniki ali pa imajo glasbeno izobraz-
bo. Glasba je odličen pripomoček za to generacijo ljudi, kot pravi delovni tera-
pevt Matija Puškarič. Za začetek izvajanja glasbene terapije v domovih za stare-
jše pa obstajata dva načina. Pogosto kvalificirane glasbene terapevte, ki bi bili
pripravljeni na sodelovanje, poiščejo strokovni delavci ali pa vodstvo domov za
starejše, ki vidi potrebo po izvajanju glasbene terapije in za to želi strokovnjake.
Velikokrat so za glasbeno terapijo zelo navdušeni delovni terapevti, saj se od
njih nekako pričakuje, da so »animatorji«, ki pojejo. V pobudo pa so lahko
vključeni tudi vodje zdravstvene nege in ostali zdravstveni delavci, ki se potem
izobražujejo na področju glasbene terapije in na svoj način uporabijo znanje, ki
so ga pridobili. V domžalskem domu upokojencev sta pobudo za izvajanje glas-
benih intervencij dali delovni terapevtki, ena izmed njiju je napisala diplomsko
delo na temo pomoči z glasbo. Projekt so začeli izvajati ob podpori direktorice
doma in Rotary cluba Domžale. Drugi način pa predstavljajo študenti glasbene
terapije, ki sami iščejo domove, kjer bi lahko izvajali prakso in se tako v domu,
ki je pripravljen na sodelovanje, dogovorijo, da terapije preizkusijo.
Glasbena terapija se lahko izvaja individualno ali skupinsko, pri tem pa
mora biti prisoten kvalificiran glasbeni terapevt (Sihvonen idr., 2017). Glasbe-
na terapija je svoja stroka – ni pedagogika ne sociala in ne umetnost. Kljub iz-
raziti interdisciplinarnosti se glasbeno terapijo uvršča v zdravstvo, saj ne gre
za umetnost glasbe, pač pa za zdravilne, pozitivne učinke, ki jih imata zvok
in glasba pri delu z bolnimi ljudmi. V domovih za starejše se lahko npr. izva-
ja skupinsko, kjer posamezno skupino tvori 4–6 starostnikov, kot to opiše Mi-
haela Kavčič. Starostniki so glede na njihovo psihofizično stanje (npr. če imajo
demenco) pogosto razdeljeni na homogenejše skupine. Terapija poteka enkrat
tedensko in traja od 45 do 60 minut. Za starostnike je specifično, da se izvaja
aktivna glasbena terapija, kar pomeni, da so klienti aktivni v glasbi, pojejo in
igrajo na instrumente, ne gre le za poslušanje glasbe. Uporablja se metodo glas-
bene improvizacije. Značilno za starostnike je tudi, da se pri njih izvaja veliko
47
