Page 54 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 54
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 Od kulturnega okolja je odvisno, kakšen vpliv bo imela glasba na čust-
va ter s kakšnim namenom in na kakšen način uporabljamo glasbo (Lunežnik
idr., 2018). Raziskave kažejo in tudi sogovorniki pričujejo, da občutki, ki se po-
javljajo ob poslušanju ali izvajanju glasbe, niso nujno pomirjujoči in prijetni,
marveč tudi boleči, kar pa terapevti vidijo kot priložnost za spremljanje star-
ega človeka v celostni obliki (Kavčič, 2019). Še posebno pri delu z bolniki z
demenco je pomembno poznavanje faz bolezni in s tem značilnih čustvenih
stanj, ki se pojavljajo pri vsaki od teh, saj glede na to glasbeni terapevt izbi-
ra pristop in ustvarja primerno okolje. Slednji prav tako ve, da lahko glasba
osebo spodbudi k izražanju čustev ali zgolj vzdrževanju čustvenega stanja, kar
spodbuja oziroma je to zmožen prepoznati (Kavčič, 2019). Poudarja se pred-
vsem pomen vzdušja v glasbi, ki lahko odseva občutke posameznika in prosto-
ra srečanja (Kavčič, 2019).
Če je le možno oziroma telesno in duševno stanje starostnikov to
dopuščata, terapevti oziroma voditelji glasbenih intervencij spodbujajo aktivno
participacijo v glasbenih dejavnostih, saj to po raziskavah dosega večjo socialno
vključenost, počasnejše kognitivno staranje, ustvarjalno izražanje, konstrukci-
jo identitete in kot že omenjeno – občutek zadovoljstva. Raziskave in izkušnje
kažejo, da vsekakor tudi receptivna oblika glasbene terapije ali zgolj poslušan-
je glasbe brez kasnejšega pogovora kaže blagodejne učinke pri starostnikih, ki
pa vselej niso tako izraziti kot pri aktivnih oblikah dela (Lunežnik idr., 2019).
Že najmanjša glasbena pa tudi druga prostočasna dejavnost je zelo pomemb-
na pri starejših ljudeh, še bolj pri tistih v pozni starosti, ki so vedno manj sa-
mostojni in hkrati vedno bolj osamljeni. Z namenom zmanjševanja občutk-
ov osamljenosti in ustvarjanja dobrega počutja pri starostnikih so marsikje
začeli pripravljati radijske programe, namenjene prav njim, med drugim tudi v
Sloveniji aprila 2020 na programu ARS Radia Slovenija.
sklep
Danes pozitivni učinki glasbe niso neznanka. Glasba pomirja, sprošča, navdi-
huje in zbuja različna občutja, od prijetnejših pa tudi do tistih manj prijetnih,
za katere pa je pomembno, da jih prav tako obudimo in se jih zavedamo. Ima
močan vpliv na ljudi vseh starosti, od otrok in mladostnikov pa do starejših
ljudi. Avtorice članka smo se pri raziskovanju osredotočale prav na najstarejšo
skupino ljudi, zanimali pa so nas učinki glasbe preko izvajanja različnih glas-
benih dejavnosti, specialnih glasbenih dejavnosti in glasbene terapije. Terapev-
ti so poudarili predvsem uporabo glasbe za pomoč osebam z demenco. Izvedeli
smo, da se v slovenskih domovih za starostnike izvajajo različne glasbene inter-
vencije, od glasbene terapije do glasbenih dejavnosti, kot so petje in kulturno-
-družabne prireditve, ki so v domovih stalnica, in da večina stanovalcev v tem
54
va ter s kakšnim namenom in na kakšen način uporabljamo glasbo (Lunežnik
idr., 2018). Raziskave kažejo in tudi sogovorniki pričujejo, da občutki, ki se po-
javljajo ob poslušanju ali izvajanju glasbe, niso nujno pomirjujoči in prijetni,
marveč tudi boleči, kar pa terapevti vidijo kot priložnost za spremljanje star-
ega človeka v celostni obliki (Kavčič, 2019). Še posebno pri delu z bolniki z
demenco je pomembno poznavanje faz bolezni in s tem značilnih čustvenih
stanj, ki se pojavljajo pri vsaki od teh, saj glede na to glasbeni terapevt izbi-
ra pristop in ustvarja primerno okolje. Slednji prav tako ve, da lahko glasba
osebo spodbudi k izražanju čustev ali zgolj vzdrževanju čustvenega stanja, kar
spodbuja oziroma je to zmožen prepoznati (Kavčič, 2019). Poudarja se pred-
vsem pomen vzdušja v glasbi, ki lahko odseva občutke posameznika in prosto-
ra srečanja (Kavčič, 2019).
Če je le možno oziroma telesno in duševno stanje starostnikov to
dopuščata, terapevti oziroma voditelji glasbenih intervencij spodbujajo aktivno
participacijo v glasbenih dejavnostih, saj to po raziskavah dosega večjo socialno
vključenost, počasnejše kognitivno staranje, ustvarjalno izražanje, konstrukci-
jo identitete in kot že omenjeno – občutek zadovoljstva. Raziskave in izkušnje
kažejo, da vsekakor tudi receptivna oblika glasbene terapije ali zgolj poslušan-
je glasbe brez kasnejšega pogovora kaže blagodejne učinke pri starostnikih, ki
pa vselej niso tako izraziti kot pri aktivnih oblikah dela (Lunežnik idr., 2019).
Že najmanjša glasbena pa tudi druga prostočasna dejavnost je zelo pomemb-
na pri starejših ljudeh, še bolj pri tistih v pozni starosti, ki so vedno manj sa-
mostojni in hkrati vedno bolj osamljeni. Z namenom zmanjševanja občutk-
ov osamljenosti in ustvarjanja dobrega počutja pri starostnikih so marsikje
začeli pripravljati radijske programe, namenjene prav njim, med drugim tudi v
Sloveniji aprila 2020 na programu ARS Radia Slovenija.
sklep
Danes pozitivni učinki glasbe niso neznanka. Glasba pomirja, sprošča, navdi-
huje in zbuja različna občutja, od prijetnejših pa tudi do tistih manj prijetnih,
za katere pa je pomembno, da jih prav tako obudimo in se jih zavedamo. Ima
močan vpliv na ljudi vseh starosti, od otrok in mladostnikov pa do starejših
ljudi. Avtorice članka smo se pri raziskovanju osredotočale prav na najstarejšo
skupino ljudi, zanimali pa so nas učinki glasbe preko izvajanja različnih glas-
benih dejavnosti, specialnih glasbenih dejavnosti in glasbene terapije. Terapev-
ti so poudarili predvsem uporabo glasbe za pomoč osebam z demenco. Izvedeli
smo, da se v slovenskih domovih za starostnike izvajajo različne glasbene inter-
vencije, od glasbene terapije do glasbenih dejavnosti, kot so petje in kulturno-
-družabne prireditve, ki so v domovih stalnica, in da večina stanovalcev v tem
54
