Page 52 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 52
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 no pri njegovem pevskem zboru opaža, kako zmožnost petja ljudem dvigne
samopodobo. Pravi, da ga vedno znova fascinira tudi, ko prepevajo na oddelku
za demenco, kjer vidi človeka, ki ni več sposoben reči »dober dan« ali se sam
obleči, niti jesti ne more sam, ko pa zasliši znano melodijo, pesem, pa nasme-
jan prepeva zraven.
Petje in kulturno-družabne prireditve so v domovih za ostarele v Sloveni-
ji stalnica. Glasbena terapija pa je mlada stroka in v Sloveniji glasbeni terapev-
ti kot del domov za starejše še niso prisotni, delujejo le projektno. V tujini, npr.
v Nemčiji, so glasbeni terapevti že redno zaposleni in ne delujejo več v okvi-
ru varnega okolja, temu namenjene glasbene sobe, temveč je glasbeni terape-
vt prisoten na celotnem oddelku. Vseeno pa je v Evropi šele pet držav, kjer je
poklic glasbenega terapevta zakonsko urejen.
Starostnikom glasba pomeni zelo veliko. Krajša jim čas, prebudi lepe
spomine, je tudi socialen dogodek – ob petju in glasbi se družijo, se o tem po-
govarjajo. Starostniki težko reflektirajo o tem, kaj se dogaja, in tako tudi sami
težko govorijo o tem, kaj glasba pomeni njim. Če želi terapevt razumeti njiho-
vo doživljanje, mora biti pozoren na njihov odziv ob petju ali poslušanju pe-
smi. Nagovori in izpostavi lahko nekaj, kar opazi. Potrebno je delati točno s
tem, kar se dogaja, saj se tako sprožijo spomini. Zelo odvisno je od tega, koliko
so ljudje še sposobni ali v kateri fazi demence se nahajajo.
razprava
Najpogostejšo obliko uporabe glasbe v domovih za starejše v slovenskem pro-
storu predstavljajo različne glasbene dejavnosti, kot so prepevanje, poslušanja
radia, spremljava telesne aktivnosti z glasbo, udeležba na koncertih, ki jih pri-
rejajo domovi. Področje glasbene terapije, še posebej pa njena uporaba pa je v
Sloveniji še precej nepoznana in je dostopna majhnemu krogu. Zasledili smo,
da tudi raba strokovnih pojmov v praksi ni jasna. Pojmi se mešajo ne samo v
domači, temveč tudi v tuji literaturi (Kuzma, 2004, Steen idr., 2018, Tsoi idr.
2017). Kot primer navajamo uporabo pojma glasbena terapija brez prisotnosti
kvalificiranega glasbenega terapevta, medtem ko je dandanes npr. razumljivo,
da fizioterapija ne more potekati brez prisotnosti fizioterapevta.
Špela Loti Knoll iz Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo takole
opredeli glasbeno terapijo: »Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri ima
osrednjo vlogo trosmerni proces med terapevtom, klientom in glasbo, ki z up-
orabo glasbe nudi klientom varen prostor, kjer se lahko srečajo s svojo stisko,
jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo.« (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo
in supervizijo, 2020) Stroka se ukvarja z osebami v različnih življenjskih
obdobjih, zato so posledično tudi pristopi k delu različni, pri čemer pa namen
glasbene terapije v splošnem ostaja enak pri vsakokratnem delu (Kavčič, 2019).
52
samopodobo. Pravi, da ga vedno znova fascinira tudi, ko prepevajo na oddelku
za demenco, kjer vidi človeka, ki ni več sposoben reči »dober dan« ali se sam
obleči, niti jesti ne more sam, ko pa zasliši znano melodijo, pesem, pa nasme-
jan prepeva zraven.
Petje in kulturno-družabne prireditve so v domovih za ostarele v Sloveni-
ji stalnica. Glasbena terapija pa je mlada stroka in v Sloveniji glasbeni terapev-
ti kot del domov za starejše še niso prisotni, delujejo le projektno. V tujini, npr.
v Nemčiji, so glasbeni terapevti že redno zaposleni in ne delujejo več v okvi-
ru varnega okolja, temu namenjene glasbene sobe, temveč je glasbeni terape-
vt prisoten na celotnem oddelku. Vseeno pa je v Evropi šele pet držav, kjer je
poklic glasbenega terapevta zakonsko urejen.
Starostnikom glasba pomeni zelo veliko. Krajša jim čas, prebudi lepe
spomine, je tudi socialen dogodek – ob petju in glasbi se družijo, se o tem po-
govarjajo. Starostniki težko reflektirajo o tem, kaj se dogaja, in tako tudi sami
težko govorijo o tem, kaj glasba pomeni njim. Če želi terapevt razumeti njiho-
vo doživljanje, mora biti pozoren na njihov odziv ob petju ali poslušanju pe-
smi. Nagovori in izpostavi lahko nekaj, kar opazi. Potrebno je delati točno s
tem, kar se dogaja, saj se tako sprožijo spomini. Zelo odvisno je od tega, koliko
so ljudje še sposobni ali v kateri fazi demence se nahajajo.
razprava
Najpogostejšo obliko uporabe glasbe v domovih za starejše v slovenskem pro-
storu predstavljajo različne glasbene dejavnosti, kot so prepevanje, poslušanja
radia, spremljava telesne aktivnosti z glasbo, udeležba na koncertih, ki jih pri-
rejajo domovi. Področje glasbene terapije, še posebej pa njena uporaba pa je v
Sloveniji še precej nepoznana in je dostopna majhnemu krogu. Zasledili smo,
da tudi raba strokovnih pojmov v praksi ni jasna. Pojmi se mešajo ne samo v
domači, temveč tudi v tuji literaturi (Kuzma, 2004, Steen idr., 2018, Tsoi idr.
2017). Kot primer navajamo uporabo pojma glasbena terapija brez prisotnosti
kvalificiranega glasbenega terapevta, medtem ko je dandanes npr. razumljivo,
da fizioterapija ne more potekati brez prisotnosti fizioterapevta.
Špela Loti Knoll iz Inštituta za glasbeno terapijo in supervizijo takole
opredeli glasbeno terapijo: »Glasbena terapija je strokovna praksa, v kateri ima
osrednjo vlogo trosmerni proces med terapevtom, klientom in glasbo, ki z up-
orabo glasbe nudi klientom varen prostor, kjer se lahko srečajo s svojo stisko,
jo izrazijo, preoblikujejo in ozdravijo.« (Inštitut Knoll za glasbeno terapijo
in supervizijo, 2020) Stroka se ukvarja z osebami v različnih življenjskih
obdobjih, zato so posledično tudi pristopi k delu različni, pri čemer pa namen
glasbene terapije v splošnem ostaja enak pri vsakokratnem delu (Kavčič, 2019).
52
