Page 49 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 49
j. V varovani bivalni enoti za dementne stanovalce se glasbo predvaja čez cel klara simčič et al. ◆ glasba kot sredstvo za spodbujanje psihofizičnega blagostanja starostnikov v domovih za starejše
dan – glasbo poslušajo pa tudi gledajo preko televizije.
Osebje domov skrbi za to, da so v skupinske glasbene dejavnosti vkl-
jučeni vsi, ki jih to zanima in jih o dejavnostih obveščajo. Večina je zmožna
priti samih, tistim, ki tega ne zmorejo, pa pomaga zdravstveno osebje. V spe-
cialne glasbene terapije, npr. poslušanje glasbe preko slušalk, pa vključujejo
nepomične stanovalce, ki ne zmorejo več sedenja na invalidskem vozičku in
posledično niso vključeni v aktivnosti, ki se dogajajo v domu. To je pomembno
predvsem v paliativi. Pri izbiri posameznikov in oblikovanju skupin z glasben-
im terapevtom prav tako sodeluje strokovni kader – delovni terapevt, fizioter-
apevt in zdravstveni delavec, včasih pa tudi gospodinja, ki dobro pozna osebe
na oddelku. Prvi pogoj za izbiro je, da so osebe odzivne na glasbo in jim je le-
ta všeč. Po navadi izbirajo med posamezniki, ki so bolj izolirani in se ne želijo
družiti ali biti v skupinah, ali pa takšnimi, ki ne zmorejo več sedenja na invalid-
skem vozičku. Za tiste, ki so še dovolj samoiniciativni in aktivni, je v domu ve-
liko druge ponudbe raznih aktivnosti. Praviloma skupina doživljenjsko ostane
ista. Njeni člani se lahko zamenjajo v primeru, če komu način glasbene terapi-
je ne ustreza ali pa če ne mara glasbe. To, da prostovoljno prenehajo s terapijo,
se zgodi zelo redko, večinoma se nov član lahko priključi skupini, kadar kateri
od članov umre in se posledično sprosti njegovo mesto.
Naši sogovorniki opažajo, da pevski zbori, ples in gibanje preko glasbe ob
telovadbi, praznovanje rojstnih dni, folklorne skupine vzbujajo pozitivna čust-
va. Preko tega ohranjajo socialni stik in pozitivno vzdušje oziroma čustvovan-
je. Učinki glasbenih intervencij se tako kažejo kot umirjenost in izboljšanje
razpoloženja. Več časa za predelovanje težjih čustev se najde znotraj glasbene
terapije. Prej ali slej se zgodi, da se neka pesem nekoga zelo močno dotakne.
Varen terapevtski prostor je zelo pomemben, saj lahko takrat oseba o tem gov-
ori ali mirno joka zraven, kar gre skupaj z njegovo temo. Vloga terapevta je,
da odgovori na morebitne izpostavljene in posebne občutke, ki lahko pridejo
na dan med terapijo. Demenca je npr. bolezen, ki se s časom slabša. Kot priču-
je Špela Loti Knoll, je glasbena terapija ne more pozdraviti, lahko pa upočasni
njen potek. Ljudem da predvsem občutek, da na tej poti niso sami. Če imajo
terapijo enkrat na teden, bodo imeli občutek, da je vsake toliko časa še nekdo
z njimi. V vsem tem se počutijo izredno osamljeni. Še bolje je, če lahko proces
uskladimo z njihovimi svojci.
Starostniki radi poslušajo radio, televizijo, pojejo pri telovadbi, posluša-
jo pevske zbore, gledajo plesne nastope. Mnogim starostnikom je petje zelo
blizu in se radi udeležujejo petja ob kitari v parku ali pevskih zborov, saj so
celo življenje veliko prepevali in tudi radi poslušali petje. Veliko starejših, ki
so kognitivno še sposobnejši, se med glasbeno terapijo pogosto težko odloči za
igranje instrumenta. Instrument jim predstavlja nekaj, česar ne obvladajo. Ve-
likokrat se jim zdi, da ga lahko igrajo samo tisti, ki so se ga kdaj učili in to zna-
jo. Ko s starostjo demenca napreduje, se v nadaljnji fazi pogosto zgodi, da meje
49
dan – glasbo poslušajo pa tudi gledajo preko televizije.
Osebje domov skrbi za to, da so v skupinske glasbene dejavnosti vkl-
jučeni vsi, ki jih to zanima in jih o dejavnostih obveščajo. Večina je zmožna
priti samih, tistim, ki tega ne zmorejo, pa pomaga zdravstveno osebje. V spe-
cialne glasbene terapije, npr. poslušanje glasbe preko slušalk, pa vključujejo
nepomične stanovalce, ki ne zmorejo več sedenja na invalidskem vozičku in
posledično niso vključeni v aktivnosti, ki se dogajajo v domu. To je pomembno
predvsem v paliativi. Pri izbiri posameznikov in oblikovanju skupin z glasben-
im terapevtom prav tako sodeluje strokovni kader – delovni terapevt, fizioter-
apevt in zdravstveni delavec, včasih pa tudi gospodinja, ki dobro pozna osebe
na oddelku. Prvi pogoj za izbiro je, da so osebe odzivne na glasbo in jim je le-
ta všeč. Po navadi izbirajo med posamezniki, ki so bolj izolirani in se ne želijo
družiti ali biti v skupinah, ali pa takšnimi, ki ne zmorejo več sedenja na invalid-
skem vozičku. Za tiste, ki so še dovolj samoiniciativni in aktivni, je v domu ve-
liko druge ponudbe raznih aktivnosti. Praviloma skupina doživljenjsko ostane
ista. Njeni člani se lahko zamenjajo v primeru, če komu način glasbene terapi-
je ne ustreza ali pa če ne mara glasbe. To, da prostovoljno prenehajo s terapijo,
se zgodi zelo redko, večinoma se nov član lahko priključi skupini, kadar kateri
od članov umre in se posledično sprosti njegovo mesto.
Naši sogovorniki opažajo, da pevski zbori, ples in gibanje preko glasbe ob
telovadbi, praznovanje rojstnih dni, folklorne skupine vzbujajo pozitivna čust-
va. Preko tega ohranjajo socialni stik in pozitivno vzdušje oziroma čustvovan-
je. Učinki glasbenih intervencij se tako kažejo kot umirjenost in izboljšanje
razpoloženja. Več časa za predelovanje težjih čustev se najde znotraj glasbene
terapije. Prej ali slej se zgodi, da se neka pesem nekoga zelo močno dotakne.
Varen terapevtski prostor je zelo pomemben, saj lahko takrat oseba o tem gov-
ori ali mirno joka zraven, kar gre skupaj z njegovo temo. Vloga terapevta je,
da odgovori na morebitne izpostavljene in posebne občutke, ki lahko pridejo
na dan med terapijo. Demenca je npr. bolezen, ki se s časom slabša. Kot priču-
je Špela Loti Knoll, je glasbena terapija ne more pozdraviti, lahko pa upočasni
njen potek. Ljudem da predvsem občutek, da na tej poti niso sami. Če imajo
terapijo enkrat na teden, bodo imeli občutek, da je vsake toliko časa še nekdo
z njimi. V vsem tem se počutijo izredno osamljeni. Še bolje je, če lahko proces
uskladimo z njihovimi svojci.
Starostniki radi poslušajo radio, televizijo, pojejo pri telovadbi, posluša-
jo pevske zbore, gledajo plesne nastope. Mnogim starostnikom je petje zelo
blizu in se radi udeležujejo petja ob kitari v parku ali pevskih zborov, saj so
celo življenje veliko prepevali in tudi radi poslušali petje. Veliko starejših, ki
so kognitivno še sposobnejši, se med glasbeno terapijo pogosto težko odloči za
igranje instrumenta. Instrument jim predstavlja nekaj, česar ne obvladajo. Ve-
likokrat se jim zdi, da ga lahko igrajo samo tisti, ki so se ga kdaj učili in to zna-
jo. Ko s starostjo demenca napreduje, se v nadaljnji fazi pogosto zgodi, da meje
49
