Page 55 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 55
o uživa. V primerjavi s tujino pa uporaba glasbe v terapevtske namene oziro- klara simčič et al. ◆ glasba kot sredstvo za spodbujanje psihofizičnega blagostanja starostnikov v domovih za starejše
ma glasbena terapija v slovenskem prostoru še ni izkoriščena.
Raziskava je bila opravljena v okviru projekta »Vpliv glasbe na psi-
hofizično počutje starostnikov«, izbranega v okviru javnega razpisa »Projek-
tno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regional-
nem okolju – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020«.
Reference
Brown Wilson, C., Arendt, L., Nguyen, M., Scott, T. L., Neville, C. C., in
Pachana, N. A. (2019). Nonpharmacological interventions for anxiety
and dementia in nursing homes: A systematic review. The Gerontologist,
59(6), e731–e42.
Clements-Cortes, A., in Bartel, L. (2018). Are we doing more than we know?
Possible mechanisms of response to music therapy. Frontiers in Medicine,
5, 255. https://doi.org/10.3389/fmed.2018.00255.
Davis, W. B., Gfeller, K. E., in Thaut, M. H. (1992). An introduction to music
therapy: Theory and practice. Wm. C. Brown Publishers.
Ekra, E. M. R., in Dale, B. (2020). Systematic use of song and music
in dementia care: Health care providers’ experiences. Journal of
Multidisciplinary Healthcare Volume, 13, 143–151.
European Music Therapy Confederation (B. d.). https://www.emtc-eu.com/
about-emtc
Habe, K. (2005). Vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje (Doktorska
disertacija). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Hryniw Byers, K. L. (2016) A history of music therapy profession: Diverse
concepts and practices. Barcelona Publishers.
Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo (B. d.). https://www.
institutknoll.eu/glasbena-terapija/o-glasbeni-terapiji/
Janus, S. I. M., Kosters, J., van den Bosch, K. A., Andringa, T. C., Zuidema,
S. U., in Luijendijk, H. J. (2020). Sounds in nursing homes and their
effect on health in dementia: A systematic review. International
Psychogeriatrics, Vol. 2020, 1–18.
Kavčič, Mihaela (2019). Up: glasbena terapija z osebami z demenco. Ad
libitum.
Kuzma, M. (2004). Spodbujanje kognitivnega, čustvenega in socialnega
razvoja s pomočjo glasbe. Psihološka obzorja, 13(1), 123–137.
Lehmberg, L. J., in Fung, C. V. (2010). Benefits of music participation for
senior citizens: A Review of the Literature. Music Education Research
International, 4, 19–30.
Lunežnik, V., Hofman, A., in Ličen, N. (2018). Glasba in staranje: prispevek
k raziskovanju vloge glasbe pri kakovostnem staranju na primeru doma
za starejše Ptuj. Muzikološki zbornik, 54(1), 123−140.
55
ma glasbena terapija v slovenskem prostoru še ni izkoriščena.
Raziskava je bila opravljena v okviru projekta »Vpliv glasbe na psi-
hofizično počutje starostnikov«, izbranega v okviru javnega razpisa »Projek-
tno delo z negospodarskim in neprofitnim sektorjem v lokalnem in regional-
nem okolju – Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020«.
Reference
Brown Wilson, C., Arendt, L., Nguyen, M., Scott, T. L., Neville, C. C., in
Pachana, N. A. (2019). Nonpharmacological interventions for anxiety
and dementia in nursing homes: A systematic review. The Gerontologist,
59(6), e731–e42.
Clements-Cortes, A., in Bartel, L. (2018). Are we doing more than we know?
Possible mechanisms of response to music therapy. Frontiers in Medicine,
5, 255. https://doi.org/10.3389/fmed.2018.00255.
Davis, W. B., Gfeller, K. E., in Thaut, M. H. (1992). An introduction to music
therapy: Theory and practice. Wm. C. Brown Publishers.
Ekra, E. M. R., in Dale, B. (2020). Systematic use of song and music
in dementia care: Health care providers’ experiences. Journal of
Multidisciplinary Healthcare Volume, 13, 143–151.
European Music Therapy Confederation (B. d.). https://www.emtc-eu.com/
about-emtc
Habe, K. (2005). Vpliv glasbe na kognitivno funkcioniranje (Doktorska
disertacija). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Hryniw Byers, K. L. (2016) A history of music therapy profession: Diverse
concepts and practices. Barcelona Publishers.
Inštitut Knoll za glasbeno terapijo in supervizijo (B. d.). https://www.
institutknoll.eu/glasbena-terapija/o-glasbeni-terapiji/
Janus, S. I. M., Kosters, J., van den Bosch, K. A., Andringa, T. C., Zuidema,
S. U., in Luijendijk, H. J. (2020). Sounds in nursing homes and their
effect on health in dementia: A systematic review. International
Psychogeriatrics, Vol. 2020, 1–18.
Kavčič, Mihaela (2019). Up: glasbena terapija z osebami z demenco. Ad
libitum.
Kuzma, M. (2004). Spodbujanje kognitivnega, čustvenega in socialnega
razvoja s pomočjo glasbe. Psihološka obzorja, 13(1), 123–137.
Lehmberg, L. J., in Fung, C. V. (2010). Benefits of music participation for
senior citizens: A Review of the Literature. Music Education Research
International, 4, 19–30.
Lunežnik, V., Hofman, A., in Ličen, N. (2018). Glasba in staranje: prispevek
k raziskovanju vloge glasbe pri kakovostnem staranju na primeru doma
za starejše Ptuj. Muzikološki zbornik, 54(1), 123−140.
55
