Page 60 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 60
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 Čeprav je dolgo časa veljalo, da sta talent1 in posebne potrebe pojma, ki
sta nezdružljiva, danes vemo, da v družbi poznamo tudi populacijo
učencev, ki je lahko talentirana na enem ali več področjih, poleg tal-
enta pa imajo določene primanjkljaje in motnje, ki jih ovirajo pri učenju (Lep,
2012). Tako govorimo o dvojno izjemnih učencih, učencih, ki izkazujejo glas-
beni talent, a so zaradi motenj, ovir oziroma primanjkljajev uvrščeni tudi med
učence posebnimi potrebami (nadalje UPP).
Ker številni avtorji (na primer: Norwich, 2013; Rutar, 2001; Qvortrup in
Qvortrup, 2018) ugotavljajo, da se uporaba besedne zveze UPP pogosto pov-
ezuje s stigmo, se postavlja vprašanje, ali je tudi na področju glasbenega izo-
braževanja poimenovanje UPP zavajujoče in lahko privede do stališča, da UPP
niso glasbeno talentirani. V raziskavi A. Marčun Kompan (2019) je med zapos-
lenimi v slovenskih glasbenih šolah (nadalje GŠ) večina (77,1 %) sodelujočih
ravnateljev (n = 34) in večina (77,2 %) učiteljev (n = 284) izrazila prepričanje,
da so UPP lahko glasbeno talentirani, a je izražanje njihovega glasbenega tal-
enta odvisno od njihovega primanjkljaja oziroma motnje, medtem ko dobra
petina (22,9 %) ravnateljev in petina (21,2 %) učiteljev ocenjuje, da so lahko
vsi UPP glasbeno talentirani, saj je glasbeni talent med njimi podobno raz-
pršen kot med učenci, ki posebnih potreb nimajo.
Da bi dobili nekoliko jasnejšo sliko o dvojno izjemnih učencih, spr-
va na kratko opišemo UPP ter dvojno izjemne učence, v nadaljevanju na-
vedemo nekaj tujih in domačih raziskav, ki opisujejo glasbeno talentirane
dvojno izjemne učence, in v zaključku prispevka predstavimo še ugotovitve
študij primerov v okviru doktorske disertacije A. Marčun Kompan (2019),
kjer so bili preučevani glasbeno talentirani učenci z različnimi posebnimi
potrebami.
učenci s posebnimi potrebami
S pojmom učenci s posebnimi potrebami zajemamo vse tiste učence, ki pri
vzgoji in izobraževanju daljši ali krajši čas potrebujejo prilagoditve in pomoč.
UPP so tako vsi učenci, ki imajo ovire, primanjkljaje, slabosti, težave in motnje
na področju gibanja, zaznavanja, govora, spoznavanja, čustvovanja, vedenja in
učenja (Krek, 1995; Krek in Metljak, 2011).
Ob tem je treba omeniti, da otroci s posebnimi potrebami zakonsko niso
enotno opredeljeni, saj Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vla-
da RS, 2007) poimenuje skupine otrok malo drugače kot Zakon o osnovni šoli
(Vlada RS, 1996), prav tako pa ne vključuje skupine posebej talentiranih otrok.
Zakon o vrtcih (Vlada RS, 2005) na primer navaja 6 skupin otrok s posebnimi
1 Čeprav je morda pogovorno (pa tudi v zakonodaji in prispevkih) pogosteje uporabljen izraz
nadarjenost, bomo v prispevku, ki zajema področje glasbenega izobraževanja, uporabljali iz-
raz talent oziroma talentiranost.
60
sta nezdružljiva, danes vemo, da v družbi poznamo tudi populacijo
učencev, ki je lahko talentirana na enem ali več področjih, poleg tal-
enta pa imajo določene primanjkljaje in motnje, ki jih ovirajo pri učenju (Lep,
2012). Tako govorimo o dvojno izjemnih učencih, učencih, ki izkazujejo glas-
beni talent, a so zaradi motenj, ovir oziroma primanjkljajev uvrščeni tudi med
učence posebnimi potrebami (nadalje UPP).
Ker številni avtorji (na primer: Norwich, 2013; Rutar, 2001; Qvortrup in
Qvortrup, 2018) ugotavljajo, da se uporaba besedne zveze UPP pogosto pov-
ezuje s stigmo, se postavlja vprašanje, ali je tudi na področju glasbenega izo-
braževanja poimenovanje UPP zavajujoče in lahko privede do stališča, da UPP
niso glasbeno talentirani. V raziskavi A. Marčun Kompan (2019) je med zapos-
lenimi v slovenskih glasbenih šolah (nadalje GŠ) večina (77,1 %) sodelujočih
ravnateljev (n = 34) in večina (77,2 %) učiteljev (n = 284) izrazila prepričanje,
da so UPP lahko glasbeno talentirani, a je izražanje njihovega glasbenega tal-
enta odvisno od njihovega primanjkljaja oziroma motnje, medtem ko dobra
petina (22,9 %) ravnateljev in petina (21,2 %) učiteljev ocenjuje, da so lahko
vsi UPP glasbeno talentirani, saj je glasbeni talent med njimi podobno raz-
pršen kot med učenci, ki posebnih potreb nimajo.
Da bi dobili nekoliko jasnejšo sliko o dvojno izjemnih učencih, spr-
va na kratko opišemo UPP ter dvojno izjemne učence, v nadaljevanju na-
vedemo nekaj tujih in domačih raziskav, ki opisujejo glasbeno talentirane
dvojno izjemne učence, in v zaključku prispevka predstavimo še ugotovitve
študij primerov v okviru doktorske disertacije A. Marčun Kompan (2019),
kjer so bili preučevani glasbeno talentirani učenci z različnimi posebnimi
potrebami.
učenci s posebnimi potrebami
S pojmom učenci s posebnimi potrebami zajemamo vse tiste učence, ki pri
vzgoji in izobraževanju daljši ali krajši čas potrebujejo prilagoditve in pomoč.
UPP so tako vsi učenci, ki imajo ovire, primanjkljaje, slabosti, težave in motnje
na področju gibanja, zaznavanja, govora, spoznavanja, čustvovanja, vedenja in
učenja (Krek, 1995; Krek in Metljak, 2011).
Ob tem je treba omeniti, da otroci s posebnimi potrebami zakonsko niso
enotno opredeljeni, saj Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vla-
da RS, 2007) poimenuje skupine otrok malo drugače kot Zakon o osnovni šoli
(Vlada RS, 1996), prav tako pa ne vključuje skupine posebej talentiranih otrok.
Zakon o vrtcih (Vlada RS, 2005) na primer navaja 6 skupin otrok s posebnimi
1 Čeprav je morda pogovorno (pa tudi v zakonodaji in prispevkih) pogosteje uporabljen izraz
nadarjenost, bomo v prispevku, ki zajema področje glasbenega izobraževanja, uporabljali iz-
raz talent oziroma talentiranost.
60
