Page 65 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 65
,0 %) je prepričanih, da so najbolj glasbeno talentirani slepi in slabovid- andreja marčun kompan ◆ dvojno izjemni učenci: glasbeno talentirani učenci s posebnimi potrebami
ni učenci ter učenci z okvaro vidne funkcije. Naslednja skupina, za katere
velik delež učiteljev (73,9 %) ocenjuje, da so glasbeno talentirani, so učen-
ci z avtističnimi motnjami. Kot tretjo najbolj glasbeno talentirano skupino
UPP je nemalo učiteljev (71,7 %) prepoznalo učence z govorno-jezikovnimi
motnjami, sledili pa so jim učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
(70,1 %) ter gibalno ovirani učenci (60,9 %). Ravnatelji pa so izražali ne-
koliko drugačna prepričanja, in sicer so na drugem mestu gibalno ovirani
učenci (65,7 %), za njimi pa učenci z govorno-jezikovnimi motnjami (62,9
%), učenci z avtističnimi motnjami (62,9 %) in učenci s čustvenimi in veden-
jskimi motnjami (62,9 %). Nekoliko manjši delež ravnateljev je kot glasbeno
talentirane prepoznal dolgotrajno bolne učence (60,0 %) in učence s priman-
jkljaji na posameznih področjih učenja (60,0 %). Podobno oceno pa so po-
dali tudi učitelji, saj je 59,8 % učiteljev izrazilo prepričanje, da so dolgotra-
jno bolni učenci glasbeno talentirani, in malo manj učiteljev (58,7 %), da so
glasbeno talentirani učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učen-
ja. Najmanjši delež ravnateljev je kot glasbeno talentirane učence prepoznal
učence z motnjo v duševnem razvoju (31,4 %) ter gluhe in naglušne učence
(22,9 %). Podobno pa so ocenjevali učitelji, saj jih je bistveno manjši delež
(42,4 %) prepričanih, da so lahko učenci z motnjo v duševnem razvoju ter
gluhi in naglušni učenci (26,6 %) glasbeno talentirani.
Tudi študenti (n = 41) Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so izraža-
li podobne ocene glede glasbenega talenta UPP (Lesar, 2016), saj jih je večina
glasbeni talent pripisala slepim in slabovidnim, potem učencem z avtistično
motnjo, sledijo učenci z govorno-jezikovnimi motnjami, četrto mesto si del-
ita skupini dolgotrajno bolnih in učencev s primanjkljaji na posameznih po-
dročjih učenja, na šestem mestu so učenci s čustvenimi in vedenjskimi motn-
jami, na sedmem so gibalno ovirani, na osmem učenci z motnjami v duševnem
razvoju in na zadnjem so, tako kot pri ravnateljih in učiteljih, gluhi in naglušni
učenci.
namen raziskave študij primerov
V nadaljevanju bomo na kratko predstavili še rezultate študije primerov, opra-
vljene v okviru doktorske disertacije (Marčun Kompan, 2019), kjer so dvojno
izjemni učenci z različnimi posebnimi potrebami (slabovidna učenka, učenka
s primanjkljaji na posameznih področjih učenja – disleksija in dolgotrajno bo-
lan učenec – epilepsija) svoj glasbeni talent izkazali z uspešno opravljenim spre-
jemnim preizkusom.
Namen kvalitativnega dela raziskovanja je bil ugotoviti, ali se metode
poučevanja v GŠ pri UPP razlikujejo od tistih, ki jih učitelj uporablja pri
poučevanju učencev brez posebnih potreb, ali so težave pri poučevanju UPP
65
ni učenci ter učenci z okvaro vidne funkcije. Naslednja skupina, za katere
velik delež učiteljev (73,9 %) ocenjuje, da so glasbeno talentirani, so učen-
ci z avtističnimi motnjami. Kot tretjo najbolj glasbeno talentirano skupino
UPP je nemalo učiteljev (71,7 %) prepoznalo učence z govorno-jezikovnimi
motnjami, sledili pa so jim učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami
(70,1 %) ter gibalno ovirani učenci (60,9 %). Ravnatelji pa so izražali ne-
koliko drugačna prepričanja, in sicer so na drugem mestu gibalno ovirani
učenci (65,7 %), za njimi pa učenci z govorno-jezikovnimi motnjami (62,9
%), učenci z avtističnimi motnjami (62,9 %) in učenci s čustvenimi in veden-
jskimi motnjami (62,9 %). Nekoliko manjši delež ravnateljev je kot glasbeno
talentirane prepoznal dolgotrajno bolne učence (60,0 %) in učence s priman-
jkljaji na posameznih področjih učenja (60,0 %). Podobno oceno pa so po-
dali tudi učitelji, saj je 59,8 % učiteljev izrazilo prepričanje, da so dolgotra-
jno bolni učenci glasbeno talentirani, in malo manj učiteljev (58,7 %), da so
glasbeno talentirani učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učen-
ja. Najmanjši delež ravnateljev je kot glasbeno talentirane učence prepoznal
učence z motnjo v duševnem razvoju (31,4 %) ter gluhe in naglušne učence
(22,9 %). Podobno pa so ocenjevali učitelji, saj jih je bistveno manjši delež
(42,4 %) prepričanih, da so lahko učenci z motnjo v duševnem razvoju ter
gluhi in naglušni učenci (26,6 %) glasbeno talentirani.
Tudi študenti (n = 41) Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani so izraža-
li podobne ocene glede glasbenega talenta UPP (Lesar, 2016), saj jih je večina
glasbeni talent pripisala slepim in slabovidnim, potem učencem z avtistično
motnjo, sledijo učenci z govorno-jezikovnimi motnjami, četrto mesto si del-
ita skupini dolgotrajno bolnih in učencev s primanjkljaji na posameznih po-
dročjih učenja, na šestem mestu so učenci s čustvenimi in vedenjskimi motn-
jami, na sedmem so gibalno ovirani, na osmem učenci z motnjami v duševnem
razvoju in na zadnjem so, tako kot pri ravnateljih in učiteljih, gluhi in naglušni
učenci.
namen raziskave študij primerov
V nadaljevanju bomo na kratko predstavili še rezultate študije primerov, opra-
vljene v okviru doktorske disertacije (Marčun Kompan, 2019), kjer so dvojno
izjemni učenci z različnimi posebnimi potrebami (slabovidna učenka, učenka
s primanjkljaji na posameznih področjih učenja – disleksija in dolgotrajno bo-
lan učenec – epilepsija) svoj glasbeni talent izkazali z uspešno opravljenim spre-
jemnim preizkusom.
Namen kvalitativnega dela raziskovanja je bil ugotoviti, ali se metode
poučevanja v GŠ pri UPP razlikujejo od tistih, ki jih učitelj uporablja pri
poučevanju učencev brez posebnih potreb, ali so težave pri poučevanju UPP
65
