Page 64 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 64
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 Ena izmed študij, ki je primerjala glasbene sposobnosti med učenci z dis-
leksijo (n = 15), ter učenci (n = 11), ki primanjkljajev nimajo, je pokazala, da so
imeli učenci brez primanjkljajev boljše ritmične sposobnosti, sposobnosti na
slušnem področju pa so bile bolj razvite pri učencih z disleksijo (Overy idr.,
2003). Obstajata pa tudi študiji, v katerih so ugotovili, da so učenci z disleksi-
jo pri branju notnega zapisa naredili pomembno več napak v primerjavi z os-
talimi učenci (Flach idr., 2016; Jaarsma, Ruijssenaars in Van den Broeck, 1998),
vendar so učenci z disleksijo napake uspešno premostili s pomočjo nekaterih
prilagoditev (Flach idr., 2016).
Ko govorimo o glasbenih sposobnostih UPP, velja predstaviti še nekaj za-
nimivih ugotovitev. Ena izmed njih je zagotovo, da je pri slepih in slabovid-
nih učencih zelo pogosta sposobnost absolutnega posluha (Sacks, 2007), med-
tem ko Coleman (2016) opisuje velik napredek pri omenjeni skupini učencev
pri pouku kitare. Izpostaviti velja tudi primer študenta Akademije za glas-
bo Univerze v Ljubljani, ki je med samim študijem zaradi bolezni oslepel, a
sta ga njegova volja in vztrajnost vodili, da je nadaljeval s študijem klavirja kl-
jub primanjkljaju. Ker v Sloveniji svetovne notne literature v brajevi notaci-
ji žal ni bilo, se je v nadaljevanju izobraževal po posluhu (Mele Grudzinski,
2004). Omenjeni pianist je na enak način poučeval tudi talentirane učence iz
Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, ki so ob koncu šolskega leta
opravljali letne izpite na eni izmed GŠ v Ljubljani.
Pri gluhih in naglušnih učencih je zaznavanje tonskih višin v primerjavi
z ritmom (Darrow, 1987) slabše, zato so glasbene sposobnosti lahko le zakas-
nele, ne pa tudi oslabljene. Tako ne gre spregledati tudi ugotovitve J. Nagode
(2015), ki v svojem magistrskem delu opozarja, da imajo tudi gluhi in naglušni
učenci lahko visoke glasbene sposobnosti, saj je eden izmed šestih preučevanih
učencev glasbeno izobraževanje nadaljeval na srednji stopnji.
Lapka (2011) pa opisuje primer učenca s cerebralno paralizo, ki je bil kl-
jub svojemu primanjkljaju sprejet v pihalni orkester, kjer so mu z določenimi
prilagoditvami omogočili igranje tube. Ljubezen do glasbe je bila celo tako ve-
lika, da je kasneje pričel igrati v simfoničnem orkestru, danes pa sodi med na-
jboljše srednješolske tubiste na Floridi. Pomemben glasbeni napredek pri UPP
med dvomesečnim izobraževanjem so prepoznali Gerrity idr. (2013). Študija
kaže tudi, da je napredek lahko boljši, v kolikor se proces izobraževanja smisel-
no prilagodi posebnim potrebam posameznih UPP.
Čeprav navedene študije kažejo na to, da se dvojna izjemnost lahko kaže
pri vseh skupinah UPP, pa so ravnatelji in učitelji slovenskih GŠ, kar smo ome-
nili že v uvodu, večinoma prepričani, da je izražanje glasbenega talenta odvisno
od primanjkljaja, motnje oziroma ovire posameznega UPP (Marčun Kom-
pan, 2019). Slednje je bilo prepoznano tudi z analizo odgovorov na vprašan-
je, katera izmed skupin UPP (izbirali so lahko med več skupinami UPP)
je po njihovem prepričanju najbolj glasbeno talentirana. Glede na odgovore
smo skupine UPP razvrstili. Največ ravnateljev (80,0 %) kot tudi učiteljev
64
leksijo (n = 15), ter učenci (n = 11), ki primanjkljajev nimajo, je pokazala, da so
imeli učenci brez primanjkljajev boljše ritmične sposobnosti, sposobnosti na
slušnem področju pa so bile bolj razvite pri učencih z disleksijo (Overy idr.,
2003). Obstajata pa tudi študiji, v katerih so ugotovili, da so učenci z disleksi-
jo pri branju notnega zapisa naredili pomembno več napak v primerjavi z os-
talimi učenci (Flach idr., 2016; Jaarsma, Ruijssenaars in Van den Broeck, 1998),
vendar so učenci z disleksijo napake uspešno premostili s pomočjo nekaterih
prilagoditev (Flach idr., 2016).
Ko govorimo o glasbenih sposobnostih UPP, velja predstaviti še nekaj za-
nimivih ugotovitev. Ena izmed njih je zagotovo, da je pri slepih in slabovid-
nih učencih zelo pogosta sposobnost absolutnega posluha (Sacks, 2007), med-
tem ko Coleman (2016) opisuje velik napredek pri omenjeni skupini učencev
pri pouku kitare. Izpostaviti velja tudi primer študenta Akademije za glas-
bo Univerze v Ljubljani, ki je med samim študijem zaradi bolezni oslepel, a
sta ga njegova volja in vztrajnost vodili, da je nadaljeval s študijem klavirja kl-
jub primanjkljaju. Ker v Sloveniji svetovne notne literature v brajevi notaci-
ji žal ni bilo, se je v nadaljevanju izobraževal po posluhu (Mele Grudzinski,
2004). Omenjeni pianist je na enak način poučeval tudi talentirane učence iz
Zavoda za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, ki so ob koncu šolskega leta
opravljali letne izpite na eni izmed GŠ v Ljubljani.
Pri gluhih in naglušnih učencih je zaznavanje tonskih višin v primerjavi
z ritmom (Darrow, 1987) slabše, zato so glasbene sposobnosti lahko le zakas-
nele, ne pa tudi oslabljene. Tako ne gre spregledati tudi ugotovitve J. Nagode
(2015), ki v svojem magistrskem delu opozarja, da imajo tudi gluhi in naglušni
učenci lahko visoke glasbene sposobnosti, saj je eden izmed šestih preučevanih
učencev glasbeno izobraževanje nadaljeval na srednji stopnji.
Lapka (2011) pa opisuje primer učenca s cerebralno paralizo, ki je bil kl-
jub svojemu primanjkljaju sprejet v pihalni orkester, kjer so mu z določenimi
prilagoditvami omogočili igranje tube. Ljubezen do glasbe je bila celo tako ve-
lika, da je kasneje pričel igrati v simfoničnem orkestru, danes pa sodi med na-
jboljše srednješolske tubiste na Floridi. Pomemben glasbeni napredek pri UPP
med dvomesečnim izobraževanjem so prepoznali Gerrity idr. (2013). Študija
kaže tudi, da je napredek lahko boljši, v kolikor se proces izobraževanja smisel-
no prilagodi posebnim potrebam posameznih UPP.
Čeprav navedene študije kažejo na to, da se dvojna izjemnost lahko kaže
pri vseh skupinah UPP, pa so ravnatelji in učitelji slovenskih GŠ, kar smo ome-
nili že v uvodu, večinoma prepričani, da je izražanje glasbenega talenta odvisno
od primanjkljaja, motnje oziroma ovire posameznega UPP (Marčun Kom-
pan, 2019). Slednje je bilo prepoznano tudi z analizo odgovorov na vprašan-
je, katera izmed skupin UPP (izbirali so lahko med več skupinami UPP)
je po njihovem prepričanju najbolj glasbeno talentirana. Glede na odgovore
smo skupine UPP razvrstili. Največ ravnateljev (80,0 %) kot tudi učiteljev
64
