Page 63 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 63
števane njihove posebne potrebe. Avtorica tako navaja primer učenke, ki se andreja marčun kompan ◆ dvojno izjemni učenci: glasbeno talentirani učenci s posebnimi potrebami
je ves čas šolanja soočala z velikimi težavami pri branju in pisanju, uspešno pa
je izkazovala znanje, v kolikor je bilo preverjanje ustno. Imela je dober posluh
ter lepo pela in igrala instrument, a je v GŠ kmalu izgubila voljo, ker se nikakor
ni uspela naučiti skladb po notnih zapisih. Pa vendar v našem prostoru pre-
poznamo tudi primere dobre prakse. Ena izmed teh je zagotovo zasebna GŠ
DO RE MI Bled, kjer se pri učencih z Aspergerjevim sindromom prilagodijo
posameznikovim posebnim potrebam in z uspešnimi strategijami razvijajo nji-
hove sposobnosti (Lapuh, 2019; Piber, 2016).
dvojno izjemni učenci na glasbenem področju
Dvojno izjemne učence, ki imajo primanjkljaje, motnje oziroma ovire, hkrati
pa so tudi glasbeno talentirani, smo zasledili v nekaterih tujih in domačih štu-
dijah, ki jih predstavimo v nadaljevanju.
Nekoliko starejša študija (Applebaum idr., 1979), ki je preučevala glasbene
sposobnosti učencev z motnjo avtističnega spektra (3 učenci) ter sposobnosti
učencev, ki posebnih potreb nimajo (3 učenci), je pokazala, da so bili učenci z
motnjo avtističnega spektra enako uspešni oziroma celo uspešnejši kot učenci,
ki posebnih potreb nimajo. Ker je bil vzorec v omenjeni raziskavi izjemno ma-
jhen, se seveda postavlja vprašanje, ali bi bile tudi pri več vključenih učencev v
raziskavo ugotovitve enake. Na visoke glasbene sposobnosti pri učencih z mot-
njo avtističnega spektra je opozarjala tudi N. Piber v okviru svojega diploms-
kega dela (2016), saj je opazila, da so imeli trije od štirih preučevanih učencev
z motnjo avtističnega spektra absolutni posluh, eden od njih pa še fotografski
spomin. Da so učenci z Aspergerjevim sindromom izjemno dobri v slušnem
prepoznavanju intervalov in akordov ter hitro razumejo osnovne glasbenote-
oretične zakonitosti, pa je v okviru študije primera ugotovila A. Lapuh (2019).
Tudi Hourigan in A. Hourigan (2009) omenjata, da je nemalo učitel-
jev pri učencih z motnjo avtističnega spektra zaznalo glasbeni talent. V tem
kontekstu velja omeniti tudi študijo primera (Polischuk, 2010), v kateri je bilo
preučevano poučevanje klavirja pri učencu z Aspergerjevim sindromom. Četu-
di se je učenec pri usvajanju glasbenih vsebin soočal z nekaterimi težavami,
pa avtor poudarja vidik glasbenega izobraževanja, ki nikakor ni zanemarljiv.
Učenec je namreč kljub nekaterim oviram med glasbenim izobraževanjem v
glasbi našel radost in zadovoljstvo ter bil še posebej uspešen pri improvizaciji in
kompoziciji. Njegovo navdušenje nad glasbenim izražanjem je bilo celo inspir-
acija za ostale učence. Tudi ugotovitve diplomskega dela N. Piber (2016) kaže-
jo, da aktivno glasbeno udejstvovanje učencev z motnjo avtističnega spektra (n
= 4) pozitivno vpliva na druga življenjska področja, kot so komunikacija, ve-
denje, učne sposobnosti, orientacija v prostoru, motivacija in samostojnost, ter
tem učencem zagotavlja vključenost v družbo.
63
je ves čas šolanja soočala z velikimi težavami pri branju in pisanju, uspešno pa
je izkazovala znanje, v kolikor je bilo preverjanje ustno. Imela je dober posluh
ter lepo pela in igrala instrument, a je v GŠ kmalu izgubila voljo, ker se nikakor
ni uspela naučiti skladb po notnih zapisih. Pa vendar v našem prostoru pre-
poznamo tudi primere dobre prakse. Ena izmed teh je zagotovo zasebna GŠ
DO RE MI Bled, kjer se pri učencih z Aspergerjevim sindromom prilagodijo
posameznikovim posebnim potrebam in z uspešnimi strategijami razvijajo nji-
hove sposobnosti (Lapuh, 2019; Piber, 2016).
dvojno izjemni učenci na glasbenem področju
Dvojno izjemne učence, ki imajo primanjkljaje, motnje oziroma ovire, hkrati
pa so tudi glasbeno talentirani, smo zasledili v nekaterih tujih in domačih štu-
dijah, ki jih predstavimo v nadaljevanju.
Nekoliko starejša študija (Applebaum idr., 1979), ki je preučevala glasbene
sposobnosti učencev z motnjo avtističnega spektra (3 učenci) ter sposobnosti
učencev, ki posebnih potreb nimajo (3 učenci), je pokazala, da so bili učenci z
motnjo avtističnega spektra enako uspešni oziroma celo uspešnejši kot učenci,
ki posebnih potreb nimajo. Ker je bil vzorec v omenjeni raziskavi izjemno ma-
jhen, se seveda postavlja vprašanje, ali bi bile tudi pri več vključenih učencev v
raziskavo ugotovitve enake. Na visoke glasbene sposobnosti pri učencih z mot-
njo avtističnega spektra je opozarjala tudi N. Piber v okviru svojega diploms-
kega dela (2016), saj je opazila, da so imeli trije od štirih preučevanih učencev
z motnjo avtističnega spektra absolutni posluh, eden od njih pa še fotografski
spomin. Da so učenci z Aspergerjevim sindromom izjemno dobri v slušnem
prepoznavanju intervalov in akordov ter hitro razumejo osnovne glasbenote-
oretične zakonitosti, pa je v okviru študije primera ugotovila A. Lapuh (2019).
Tudi Hourigan in A. Hourigan (2009) omenjata, da je nemalo učitel-
jev pri učencih z motnjo avtističnega spektra zaznalo glasbeni talent. V tem
kontekstu velja omeniti tudi študijo primera (Polischuk, 2010), v kateri je bilo
preučevano poučevanje klavirja pri učencu z Aspergerjevim sindromom. Četu-
di se je učenec pri usvajanju glasbenih vsebin soočal z nekaterimi težavami,
pa avtor poudarja vidik glasbenega izobraževanja, ki nikakor ni zanemarljiv.
Učenec je namreč kljub nekaterim oviram med glasbenim izobraževanjem v
glasbi našel radost in zadovoljstvo ter bil še posebej uspešen pri improvizaciji in
kompoziciji. Njegovo navdušenje nad glasbenim izražanjem je bilo celo inspir-
acija za ostale učence. Tudi ugotovitve diplomskega dela N. Piber (2016) kaže-
jo, da aktivno glasbeno udejstvovanje učencev z motnjo avtističnega spektra (n
= 4) pozitivno vpliva na druga življenjska področja, kot so komunikacija, ve-
denje, učne sposobnosti, orientacija v prostoru, motivacija in samostojnost, ter
tem učencem zagotavlja vključenost v družbo.
63
