Page 104 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 104
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Vztrajam tudi pri izrazu klavzula za modalne konce v kontrapunktu, med-
tem ko za tonalne sklepne zveze v harmoniji uporabljam besedo kadenca. Tu
sledim praksi svojega profesorja Daneta Škerla. Tudi sicer je izraz klavzula
večpomenski in zato kot termin manj ustrezen.
Za oznako vrste imitacije rad uporabljam izraz, ki ga je zapisal Friedrich
Wilhelm Marpurg (Mann, 1987): za naravno, prosto imitacijo periodična imi-
tacija, imitatio periodica ter za kanonsko, strogo imitacijo imitatio canonica ali
kanon. Dober slovenski izraz za retrogradno imitacijo pa je vzvratna imitacija.
Na ta prevod me je opozoril kolega Edo Škulj.
Nisem pa še našel dobrega izraza za sinkope z anticipacijo funkcij (pre-
hitevanjem) ali njihovim zadrževanjem (tradicionalno sinkopiranje). Uporab-
ljam izraza anticipacija in sinkopa.
Uporaben je tudi pojem amalgam v bikordalni harmoniji, za kombinacijo
dveh različnih kvintakordov z enim skupnim tonom. Izraz uporabljajo na Du-
naju pri pouku harmonije in ga pri nas uveljavlja kolega Marko Mihevc. Izrazi
od tam so še retranzicija za del sonatne oblike ter ambigviteta, dvojnost ali dvo-
umnost, kar se v harmoniji pojavi v zvezi z nekaj pojavi, npr. pri bikordalnosti
in prej omenjenih amalgamih pa tudi v interpretaciji funkcije zmanjšanega
septakorda, ki ima lahko dominantno ali subdominantno funkcijo, in še kje.
Nekateri domači izrazi se s tujimi ne ujemajo najbolje. Tako za oznako
delnega nastopa teme v fugi uporabljam izraz nepopolni nastop teme, medtem
ko ga v angleščini imenujejo false entrance. Sicer so skoraj vsi izrazi pri analizi
fuge povsem primerljivi angleškim ali nemškim izrazom, torej latinskemu je-
zikovnemu ozadju.
Zanimivo je, da se izrazi spreminjajo tudi v drugih jezikih. V analizi ritma
melodije uporabljam, opirajoč se na nemško teorijo, izraza metrični zlog (raz-
poreditev dob okrog poudarjene) in ritmični zlog (razporeditev tonov okrog
poudarjenega). Na nemški internetni strani sem za to poimenovanje zdaj našel
izraza taktni in glasbeni meter (»Metrum (Musik)«, b. l.). Slovenci smo mno-
ge izraze povzeli po nemščini, vendar jih nismo dosledno prevedli. Medtem ko
smo ohranili metrum po izvirnem grškem in latinskem poimenovanju, smo iz-
raz ritmus (»Rhythmus (Musik)«, b. l.) poslovenili v ritem, čeprav bi tudi me-
trum nemara lahko poslovenili v meter. Nedoslednosti je še nekaj, npr. v poi-
menovanju pojmov s števili. V slovenščini lahko uporabimo navadne števnike
ena-, dva-, tri-, štiri-, pet- ali pa eno, dvo-, tro-, četvero-, petero- itn. Najbrž gre
za starocerkvenoslovanski arhaizem (Gvozdanović, 1992), ne bi pa bilo slabo,
če bi tovrsten način poimenovanja kljub njegovi arhaičnosti vsaj dosledno upo-
rabljali, torej enoglasje, dvoglasje, troglasje, četveroglasje. Zdaj namreč običaj-
no pri številu tri mešamo troglasje in triglasje, potem pa navadno nadaljujemo
v štiriglasje in ne v četveroglasje. S tem izrazom označujemo akord (sozvočno
celoto, enoto harmonije), sestavljen iz treh ali več sestavin, tonov.
104
tem ko za tonalne sklepne zveze v harmoniji uporabljam besedo kadenca. Tu
sledim praksi svojega profesorja Daneta Škerla. Tudi sicer je izraz klavzula
večpomenski in zato kot termin manj ustrezen.
Za oznako vrste imitacije rad uporabljam izraz, ki ga je zapisal Friedrich
Wilhelm Marpurg (Mann, 1987): za naravno, prosto imitacijo periodična imi-
tacija, imitatio periodica ter za kanonsko, strogo imitacijo imitatio canonica ali
kanon. Dober slovenski izraz za retrogradno imitacijo pa je vzvratna imitacija.
Na ta prevod me je opozoril kolega Edo Škulj.
Nisem pa še našel dobrega izraza za sinkope z anticipacijo funkcij (pre-
hitevanjem) ali njihovim zadrževanjem (tradicionalno sinkopiranje). Uporab-
ljam izraza anticipacija in sinkopa.
Uporaben je tudi pojem amalgam v bikordalni harmoniji, za kombinacijo
dveh različnih kvintakordov z enim skupnim tonom. Izraz uporabljajo na Du-
naju pri pouku harmonije in ga pri nas uveljavlja kolega Marko Mihevc. Izrazi
od tam so še retranzicija za del sonatne oblike ter ambigviteta, dvojnost ali dvo-
umnost, kar se v harmoniji pojavi v zvezi z nekaj pojavi, npr. pri bikordalnosti
in prej omenjenih amalgamih pa tudi v interpretaciji funkcije zmanjšanega
septakorda, ki ima lahko dominantno ali subdominantno funkcijo, in še kje.
Nekateri domači izrazi se s tujimi ne ujemajo najbolje. Tako za oznako
delnega nastopa teme v fugi uporabljam izraz nepopolni nastop teme, medtem
ko ga v angleščini imenujejo false entrance. Sicer so skoraj vsi izrazi pri analizi
fuge povsem primerljivi angleškim ali nemškim izrazom, torej latinskemu je-
zikovnemu ozadju.
Zanimivo je, da se izrazi spreminjajo tudi v drugih jezikih. V analizi ritma
melodije uporabljam, opirajoč se na nemško teorijo, izraza metrični zlog (raz-
poreditev dob okrog poudarjene) in ritmični zlog (razporeditev tonov okrog
poudarjenega). Na nemški internetni strani sem za to poimenovanje zdaj našel
izraza taktni in glasbeni meter (»Metrum (Musik)«, b. l.). Slovenci smo mno-
ge izraze povzeli po nemščini, vendar jih nismo dosledno prevedli. Medtem ko
smo ohranili metrum po izvirnem grškem in latinskem poimenovanju, smo iz-
raz ritmus (»Rhythmus (Musik)«, b. l.) poslovenili v ritem, čeprav bi tudi me-
trum nemara lahko poslovenili v meter. Nedoslednosti je še nekaj, npr. v poi-
menovanju pojmov s števili. V slovenščini lahko uporabimo navadne števnike
ena-, dva-, tri-, štiri-, pet- ali pa eno, dvo-, tro-, četvero-, petero- itn. Najbrž gre
za starocerkvenoslovanski arhaizem (Gvozdanović, 1992), ne bi pa bilo slabo,
če bi tovrsten način poimenovanja kljub njegovi arhaičnosti vsaj dosledno upo-
rabljali, torej enoglasje, dvoglasje, troglasje, četveroglasje. Zdaj namreč običaj-
no pri številu tri mešamo troglasje in triglasje, potem pa navadno nadaljujemo
v štiriglasje in ne v četveroglasje. S tem izrazom označujemo akord (sozvočno
celoto, enoto harmonije), sestavljen iz treh ali več sestavin, tonov.
104
