Page 106 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 106
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Npr.: izraz agogika je v angleščini prej razumljen kot rahlo podaljšanje
tona, agogični akcent, mi, ki koreninimo v nemškem kulturnem prostoru, pa
ga prej razumemo kot proste spremembe tempa. Seveda sta oba pomena po svo-
je povezana, dve različni strani istega kovanca, če ne kar del njegove iste strani.
Vse besede, ki imajo grške ali latinske korene, naj ostanejo kot osnova na-
šim izrazom, v izvirni ali poslovenjeni obliki, npr. dur, mol in podobni izrazi.
Podobno lahko tudi nove izraze iščemo na grško-latinskem temelju. Za preos-
tale izraze pa poiščimo ustrezne domače izraze – zaenkrat nam gre odlično!
Koliko smo razumeli teorijo, pa lahko navsezadnje vidimo po sadovih uspeš-
ne prakse.
Literatura
Bajuk, M. (1922). Pevska šola. Ljubljanska knjigarna.
Berry, W. (1987). Structural functions in music. Dover Publications.
Busse Berger, A. M. (2005). Medieval musica and the art of memmory.
University of California Press.
Dalmatin, J., Trubar, P., Krelj, S., in Mandelc, J. (1579). Ta celi catehismus,
eni psalmi, inu tih vegshih gody, stare inu nove kerszhanske peisni,
od P. Truberia, S. Krellia inu od drugih sloshene, sdai supet na novu
popraulene, inu sveliku leipimi duhounimi peisni pobulshane. Janž
Mandelc.
Eggebrecht, H. H. (ur.). (1995). Terminologie der Musik im 20. Jahhundert.
Franz Steiner Verlag.
Gligo, N., in Stefanija, L. (ur.). (2012). Pojmovnik glasbe 20. stoletja.
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Gvozdanović, J. (ur.). (1992). Indo-European numerals. Mouton de Gruyter.
Grazio, J. (2017). Terminologija v slovenskih glasbenih učbenikih od leta
1867 do danes [neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani.
Hegel, G. W. F. (1986). Nürnberger und Heidelberger Schriften 1808–1817.
Suhrkamp.
Hybášek, V. Laško-slovensko-nemški glasbeni slovarček. (1914). Katoliška
tiskarna.
Jazzovsko izrazoslovje. B. l. V Wikipedia. https://sl.wikipedia.org/wiki/
Jazzovsko_izrazoslovje
Jeppesen, K. (1975). Kontrapunkt. Akademija za glasbo.
Klemenčič, I., Kumer, Z., in Sivec J. (1983). Glasbeni terminološki slovar:
glasbila in izvajalci: poskusni snopič. ZRC SAZU.
Krevh, F., in Humar M. (2016). Tolkalni terminološki slovar. Založba ZRC.
Mann, A. (1987). The study of fugue. Dover Publicatons.
Metrum (Musik). B. l. V Wikipedia. https://de.wikipedia.org/wiki/
Metrum_(Musik)
106
tona, agogični akcent, mi, ki koreninimo v nemškem kulturnem prostoru, pa
ga prej razumemo kot proste spremembe tempa. Seveda sta oba pomena po svo-
je povezana, dve različni strani istega kovanca, če ne kar del njegove iste strani.
Vse besede, ki imajo grške ali latinske korene, naj ostanejo kot osnova na-
šim izrazom, v izvirni ali poslovenjeni obliki, npr. dur, mol in podobni izrazi.
Podobno lahko tudi nove izraze iščemo na grško-latinskem temelju. Za preos-
tale izraze pa poiščimo ustrezne domače izraze – zaenkrat nam gre odlično!
Koliko smo razumeli teorijo, pa lahko navsezadnje vidimo po sadovih uspeš-
ne prakse.
Literatura
Bajuk, M. (1922). Pevska šola. Ljubljanska knjigarna.
Berry, W. (1987). Structural functions in music. Dover Publications.
Busse Berger, A. M. (2005). Medieval musica and the art of memmory.
University of California Press.
Dalmatin, J., Trubar, P., Krelj, S., in Mandelc, J. (1579). Ta celi catehismus,
eni psalmi, inu tih vegshih gody, stare inu nove kerszhanske peisni,
od P. Truberia, S. Krellia inu od drugih sloshene, sdai supet na novu
popraulene, inu sveliku leipimi duhounimi peisni pobulshane. Janž
Mandelc.
Eggebrecht, H. H. (ur.). (1995). Terminologie der Musik im 20. Jahhundert.
Franz Steiner Verlag.
Gligo, N., in Stefanija, L. (ur.). (2012). Pojmovnik glasbe 20. stoletja.
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Gvozdanović, J. (ur.). (1992). Indo-European numerals. Mouton de Gruyter.
Grazio, J. (2017). Terminologija v slovenskih glasbenih učbenikih od leta
1867 do danes [neobjavljena doktorska disertacija]. Univerza v Ljubljani.
Hegel, G. W. F. (1986). Nürnberger und Heidelberger Schriften 1808–1817.
Suhrkamp.
Hybášek, V. Laško-slovensko-nemški glasbeni slovarček. (1914). Katoliška
tiskarna.
Jazzovsko izrazoslovje. B. l. V Wikipedia. https://sl.wikipedia.org/wiki/
Jazzovsko_izrazoslovje
Jeppesen, K. (1975). Kontrapunkt. Akademija za glasbo.
Klemenčič, I., Kumer, Z., in Sivec J. (1983). Glasbeni terminološki slovar:
glasbila in izvajalci: poskusni snopič. ZRC SAZU.
Krevh, F., in Humar M. (2016). Tolkalni terminološki slovar. Založba ZRC.
Mann, A. (1987). The study of fugue. Dover Publicatons.
Metrum (Musik). B. l. V Wikipedia. https://de.wikipedia.org/wiki/
Metrum_(Musik)
106
