Page 100 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 100
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Podobno lahko ugotovimo za kasnejše prevode Svetega pisma, vendar pa
do 19. stoletja zaenkrat še nimamo drugih besedil, ki bi imela slovenske glas-
bene izraze, čeprav so razni avtorji izdajali pesmarice s slovenskimi nabožni-
mi pesmimi.
Če je srednješolsko izobraževanje v novem veku še imelo nekaj slovenšči-
ne (tu mislim na jezuitsko glasbeno izobraževanje, ki je imelo tudi glasbene
in dramske nastope), pa je visokošolsko izobraževanje potekalo v latinščini in
nemščini. Šele v 19. stoletju se je zaradi številnih demokratizacijskih procesov
pričelo razvijanje jezika v zahtevnejših, strokovnih področjih. Temeljni premi-
ki na področju domačega glasbenega izrazja (terminologije) so bili storjeni z
nastankom Orglarske šole in šole Glasbene matice ter s splošno potrebo po
urejenem izobraževanju in izražanju v domačem jeziku.
V 20. stoletju se je slovenska glasbena terminologija uveljavila tudi z ra-
zvojem glasbenega življenja, izobraževanja in koncertiranja. Imeli smo tudi re-
vije, npr. Cerkveni glasbenik, v kateri so bile že pred 2. svetovno vojno zanimi-
ve razprave o glasbeni terminologiji in teoriji. Po 2. svetovni vojni smo dosegli
glasbenoterminološko primerljivost z drugimi ljudstvi. Danes imamo na voljo
tako splošne slovarje, v katerih je mnogo glasbenih izrazov, veliko pa je tudi že
glasbenih slovarjev in teorij. Od starejših naj omenim Glasbeni slovarček av-
torja Lucijana Marije Škerjanca (1970). Veliko so k razvoju in uveljavljanju slo-
venskega glasbenega jezika prinesle razne pevske šole in vadnice, npr. Pevska
šola Marka Bajuka (1922), pa tudi vadnice in šole za pouk različnih glasbil. Leta
1983 je bil tudi zanimiv poskus s projektom Glasbeni terminološki slovar Ivana
Klemenčiča, Zmage Kumer in Jožeta Sivca (1983).
V zadnjem času izstopa nekaj del, npr. Pojmovnik glasbe 20. stol. avtorja
Nikše Gliga in urednika slovenske izdaje Leona Stefanije (Gligo in Stefanija,
2012), pa Tolkalni terminološki slovar, ki sta ga odlično in sistematično prip-
ravila avtorja Franci Krevh in Marjeta Humar (2016). Slednji je izšel pri SA-
ZU-ju v okviru njihovega zanimivo poimenovanega projekta Terminologišče
(https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce#v).
Veliko glasbenih pojmov imajo tudi splošni slovarji, enciklopedije. Neka-
teri izrazi morda tudi niso povsem posrečeno opredeljeni. Tako je v zadnjem
Slovarju tujk zelo površno opredeljen izraz kontrapunkt, ki je v prejšnjem, Ver-
binčevem Slovarju tujk opredeljen pravilno. V Verbinčevem Slovarju tujk je
kontrapunkt opredeljen takole: »1. nauk o vezanju melodij v harmonično celo-
to, ‚slovnica‘ glasbe, 2. del glasbene kompozicije, kjer se ena ali več melodij har-
monično veže z osnovno melodijo.« (Verbinc, 1982). Novi Veliki slovar tujk
prinaša tole opredelitev: »1. sočasno vodenje dveh ali več samostojnih melodij,
2. nauk o večglasju z določenimi pravili o vodenju posameznih melodičnih li-
nij.« (Tavzes, 2002). Ne vem, kdo se je odločil za poenostavljeno in pomanj-
kljivo opredelitev gesla kontrapunkt; bojim se, da je šlo za nekritično povzema-
nje tujega vira, v katerem izraz prav tako ni bil ustrezno opredeljen. Skratka,
storjen je bil terminološki korak nazaj. Za kontrapunkt je bistvenega pomena
100
do 19. stoletja zaenkrat še nimamo drugih besedil, ki bi imela slovenske glas-
bene izraze, čeprav so razni avtorji izdajali pesmarice s slovenskimi nabožni-
mi pesmimi.
Če je srednješolsko izobraževanje v novem veku še imelo nekaj slovenšči-
ne (tu mislim na jezuitsko glasbeno izobraževanje, ki je imelo tudi glasbene
in dramske nastope), pa je visokošolsko izobraževanje potekalo v latinščini in
nemščini. Šele v 19. stoletju se je zaradi številnih demokratizacijskih procesov
pričelo razvijanje jezika v zahtevnejših, strokovnih področjih. Temeljni premi-
ki na področju domačega glasbenega izrazja (terminologije) so bili storjeni z
nastankom Orglarske šole in šole Glasbene matice ter s splošno potrebo po
urejenem izobraževanju in izražanju v domačem jeziku.
V 20. stoletju se je slovenska glasbena terminologija uveljavila tudi z ra-
zvojem glasbenega življenja, izobraževanja in koncertiranja. Imeli smo tudi re-
vije, npr. Cerkveni glasbenik, v kateri so bile že pred 2. svetovno vojno zanimi-
ve razprave o glasbeni terminologiji in teoriji. Po 2. svetovni vojni smo dosegli
glasbenoterminološko primerljivost z drugimi ljudstvi. Danes imamo na voljo
tako splošne slovarje, v katerih je mnogo glasbenih izrazov, veliko pa je tudi že
glasbenih slovarjev in teorij. Od starejših naj omenim Glasbeni slovarček av-
torja Lucijana Marije Škerjanca (1970). Veliko so k razvoju in uveljavljanju slo-
venskega glasbenega jezika prinesle razne pevske šole in vadnice, npr. Pevska
šola Marka Bajuka (1922), pa tudi vadnice in šole za pouk različnih glasbil. Leta
1983 je bil tudi zanimiv poskus s projektom Glasbeni terminološki slovar Ivana
Klemenčiča, Zmage Kumer in Jožeta Sivca (1983).
V zadnjem času izstopa nekaj del, npr. Pojmovnik glasbe 20. stol. avtorja
Nikše Gliga in urednika slovenske izdaje Leona Stefanije (Gligo in Stefanija,
2012), pa Tolkalni terminološki slovar, ki sta ga odlično in sistematično prip-
ravila avtorja Franci Krevh in Marjeta Humar (2016). Slednji je izšel pri SA-
ZU-ju v okviru njihovega zanimivo poimenovanega projekta Terminologišče
(https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce#v).
Veliko glasbenih pojmov imajo tudi splošni slovarji, enciklopedije. Neka-
teri izrazi morda tudi niso povsem posrečeno opredeljeni. Tako je v zadnjem
Slovarju tujk zelo površno opredeljen izraz kontrapunkt, ki je v prejšnjem, Ver-
binčevem Slovarju tujk opredeljen pravilno. V Verbinčevem Slovarju tujk je
kontrapunkt opredeljen takole: »1. nauk o vezanju melodij v harmonično celo-
to, ‚slovnica‘ glasbe, 2. del glasbene kompozicije, kjer se ena ali več melodij har-
monično veže z osnovno melodijo.« (Verbinc, 1982). Novi Veliki slovar tujk
prinaša tole opredelitev: »1. sočasno vodenje dveh ali več samostojnih melodij,
2. nauk o večglasju z določenimi pravili o vodenju posameznih melodičnih li-
nij.« (Tavzes, 2002). Ne vem, kdo se je odločil za poenostavljeno in pomanj-
kljivo opredelitev gesla kontrapunkt; bojim se, da je šlo za nekritično povzema-
nje tujega vira, v katerem izraz prav tako ni bil ustrezno opredeljen. Skratka,
storjen je bil terminološki korak nazaj. Za kontrapunkt je bistvenega pomena
100
