Page 105 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 105
ep andrej misson ◆ o glasbeni terminologiji pri pouku glasbene teorije in kompozicije
V prispevku sem navedel nekaj zgodovinskih dejstev naše glasbene, strokovne
jezikovne rasti, v nadaljevanju pa še nekaj svojih terminoloških prizadevanj na
področju glasbene teorije.
Skrb za strokovno terminologijo mora biti nenehno prisotna, tako v splo-
šnem, semiotičnem ter semantičnem smislu kot tudi v slovenskem jeziku. Zdaj
smo še posebej razpeti med mednarodno primerljivostjo, odprtostjo navzven
in pa jezikovno samostojnostjo, enakopravnostjo ter ponosom. Tu se pojavi
psihološki problem strokovnega bilingvizma in polilingvizma in posledično
zmedenosti komunikacije. Ta je lahko navzoča že tudi v različnih jezikih sa-
mih in med njimi. K nam prihajajo strokovnjaki iz različnih okolij, prav tako
sami odhajamo ven. S tem na široko odpiramo vrata raznovrstnim terminolo-
gijam. Pogosto si pomagamo tudi s prevodi po prevodih, ne potrudimo pa se
prebrati ali vsaj pregledati izvirnikov. Radi in pogosto beremo angleške prevo-
de italijanskih, latinskih, nemških, ruskih in drugih strokovnih del, pri tem
pa tvegamo, da angleški prevod morda ni najboljši, pa tudi naše branje in ra-
zumevanje prevoda ne. Kdaj pa kdaj se zgodi, da že imamo slovenski izraz, ki
ga spregledamo in nevede uvajamo novega. Nekoč sem se srečal s predlogom,
da bi dolg ležeč ton imenovali gajdaški ton. Tudi to je možno, vendar imamo
zanj že izposojenko bordun. Tudi Angleži ga lahko imenujejo tako, uporablja-
jo pa izraz drone, brnenje, brneči ton. Ker tudi sami hodimo v tujino, za krajši
ali daljši čas, se prav tako lahko navzamemo različnih jezikovnih interpretacij.
Vseskozi moramo posvečati pozornost naši razumljivosti in razumeva-
nju navzven in navznoter, s slovenščino ustvarjamo posebno mišljenjsko polje
znotraj svetovnega. In znanja ne črpamo samo iz njega, pač pa znanje vanj tudi
prispevamo. Kako šaljive so lahko že vsakodnevne jezikovne domislice pri tuj-
cih, ki se navajajo na slovenščino. Seveda, tujci smo tudi mi, ko smo zunaj meja
domovine, tako kot so drugi izven svojih meja tujci za nas, da ne bo nesporazu-
ma. In prikupna anekdota za konec: pred kratkim sem prebral, da je, če se ne
motim, nek Španec, ki že več let živi pri nas, pristopil k čakalni vrsti v trgovini.
Naučil se je že, da je spredaj sprednji in zadaj v vrsti zadnji. In mislil si je, ženska
spredaj bo prednjica. Zato je žensko, ki je bila zadnja, vprašal takole: »Ste vi
morda zadnjica?« Menda ga je gospa zelo grdo pogledala.
Vsak dan pa se čedalje bolj soočamo tudi s problemom predavanj za tuj-
ce, sodobna lingua franca je angleščina in to je zdaj jezik, s katerim na vse stra-
ni občujemo. Sam ugotavljam, da je angleščina, s terminologijo vred, mnogim
neangleškim študentom komaj razumljiva. Izrazi, ki jih v angleščini uporablja-
mo, pa niso vselej pomensko primerljivi izrazom, uporabljenim pri nas. Po mo-
jih izkušnjah je še najbolje, če se sporazumevamo skozi prakso, študent mi po-
tem pove izraz v svojem jeziku, sam pa ga skušam razumeti in si ga prevesti v
angleščino ter slovenščino.
105
V prispevku sem navedel nekaj zgodovinskih dejstev naše glasbene, strokovne
jezikovne rasti, v nadaljevanju pa še nekaj svojih terminoloških prizadevanj na
področju glasbene teorije.
Skrb za strokovno terminologijo mora biti nenehno prisotna, tako v splo-
šnem, semiotičnem ter semantičnem smislu kot tudi v slovenskem jeziku. Zdaj
smo še posebej razpeti med mednarodno primerljivostjo, odprtostjo navzven
in pa jezikovno samostojnostjo, enakopravnostjo ter ponosom. Tu se pojavi
psihološki problem strokovnega bilingvizma in polilingvizma in posledično
zmedenosti komunikacije. Ta je lahko navzoča že tudi v različnih jezikih sa-
mih in med njimi. K nam prihajajo strokovnjaki iz različnih okolij, prav tako
sami odhajamo ven. S tem na široko odpiramo vrata raznovrstnim terminolo-
gijam. Pogosto si pomagamo tudi s prevodi po prevodih, ne potrudimo pa se
prebrati ali vsaj pregledati izvirnikov. Radi in pogosto beremo angleške prevo-
de italijanskih, latinskih, nemških, ruskih in drugih strokovnih del, pri tem
pa tvegamo, da angleški prevod morda ni najboljši, pa tudi naše branje in ra-
zumevanje prevoda ne. Kdaj pa kdaj se zgodi, da že imamo slovenski izraz, ki
ga spregledamo in nevede uvajamo novega. Nekoč sem se srečal s predlogom,
da bi dolg ležeč ton imenovali gajdaški ton. Tudi to je možno, vendar imamo
zanj že izposojenko bordun. Tudi Angleži ga lahko imenujejo tako, uporablja-
jo pa izraz drone, brnenje, brneči ton. Ker tudi sami hodimo v tujino, za krajši
ali daljši čas, se prav tako lahko navzamemo različnih jezikovnih interpretacij.
Vseskozi moramo posvečati pozornost naši razumljivosti in razumeva-
nju navzven in navznoter, s slovenščino ustvarjamo posebno mišljenjsko polje
znotraj svetovnega. In znanja ne črpamo samo iz njega, pač pa znanje vanj tudi
prispevamo. Kako šaljive so lahko že vsakodnevne jezikovne domislice pri tuj-
cih, ki se navajajo na slovenščino. Seveda, tujci smo tudi mi, ko smo zunaj meja
domovine, tako kot so drugi izven svojih meja tujci za nas, da ne bo nesporazu-
ma. In prikupna anekdota za konec: pred kratkim sem prebral, da je, če se ne
motim, nek Španec, ki že več let živi pri nas, pristopil k čakalni vrsti v trgovini.
Naučil se je že, da je spredaj sprednji in zadaj v vrsti zadnji. In mislil si je, ženska
spredaj bo prednjica. Zato je žensko, ki je bila zadnja, vprašal takole: »Ste vi
morda zadnjica?« Menda ga je gospa zelo grdo pogledala.
Vsak dan pa se čedalje bolj soočamo tudi s problemom predavanj za tuj-
ce, sodobna lingua franca je angleščina in to je zdaj jezik, s katerim na vse stra-
ni občujemo. Sam ugotavljam, da je angleščina, s terminologijo vred, mnogim
neangleškim študentom komaj razumljiva. Izrazi, ki jih v angleščini uporablja-
mo, pa niso vselej pomensko primerljivi izrazom, uporabljenim pri nas. Po mo-
jih izkušnjah je še najbolje, če se sporazumevamo skozi prakso, študent mi po-
tem pove izraz v svojem jeziku, sam pa ga skušam razumeti in si ga prevesti v
angleščino ter slovenščino.
105
