Page 140 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 140
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Slavčev pevski zbor je štel okoli 60 grl (»Koncert Slavca v Rogaški Slati-
ni«, 1921), s katerimi je Svetel izvajal predvsem dela domačih glasbenih ustvar-
jalcev, ki so delovali v 19. stoletju in na prelomu stoletja. V skladu z idejami pan-
slavizma so v repertoar vključevali dela slovanskih skladateljev, kot, denimo,
Čehov Antona Nedvĕda, Josipa Procházke, Frana Lhotke, Josefa Suka ter hr-
vaškega skladatelja Vilka Nováka. Slavec je spodbujal povezovanje med prija-
teljskimi društvi, zato ni naključje, da je prenekateri koncertni dogodek obli-
koval še z Vojaško godbo dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Josipa
Čerina (Bojc, 1939). Povezovanje s Čerinovo godbo, ki je slovela kot eminentno
glasbeno telo takratne Ljubljane, so bili koncerti vokalno-instrumentalnih del
gotovo na zadovoljivi ravni.
Svetel je z društvenim zborom prirejal koncerte predvsem v Ljubljan, pa
tudi širše (Bled, Rogaška Slatina) in požel v glavnem obetajoče kritike: »Zbor
je bil izborno razpoložen in vzorno discipliniran. Pevovodja H. Svetel je imel
zbora v popolni oblasti in nudil z njima veliki umetniški užitek.« (Življenjepis,
b. l., str. 7.) V Slovenskem narodu beremo, da je Slavčev zbor »pridobil v osebi
prev. Svetela resno moč, kar se je pokazalo že na prvem koncertu. Resnost kon-
certnega programa, ki ne kaže običajne disorijentacije, ambicijoznost in trdna
volja … postaviti Slavca na nivo naprednih pevskih korporacij je v prvi vrsti zas-
luga Svetela.« (»Četrti slavnostni koncert v veliki dvorani Uniona v Ljublja-
ni«, 1920, str. 3.) Ocenili so, da je bil Svetel povrhu tudi »dober pianist in re-
sen muzik«. Po besedah poročevalca v Slovenskem narodu pa je »g. pevovodja
sicer še nekoliko neokreten kot dirigent, katera napaka pa se bo z vsakim kon-
certom zmanjšal, /…/«. Prav tako se dotakne še interpretacije, ki je »v posa-
mičnih točkah trpela nekoliko vsled mladosti pevskega zbora, ki pa tudi ne
razpolaga s prvovrstnimi silami. Glasovi so semtertam neizpiljeni, neuravnani,
nekateri pevci se povspenjajo na račun drugih v ospredje.« Po besedah poroče-
valca v Slovenskem narodu se je »dirigent g. Svetel odlikoval z ognjevitim in fi-
nim vodstvom ter so prišli nežni piani in pianissimi do najlepše veljav«.
Leta 1922 je Heribert Svetel prekinil z vodenjem Slavčevega zbora in se po-
polnoma posvetil študiju prava. Kot je bilo že omenjeno, je bil to tudi čas, ko se
je poročil in osnoval družino. Zato ne preseneča, da je bil nekoliko manj glas-
beno aktiven vse do leta 1926, ko so ga angažirali v ljubljanski operni hiši, hkra-
ti pa se je vključil v Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga (Premelč,
1929).
Delo v ljubljanski Operi in Drami
Heribert Svetel je bil ljubljanski Operi v letih 1926 in 1930 angažiran kot ko-
repetitor zadnji dve leti službovanja, 1929 in 1930, pa je bil tudi operetni diri-
gent. 12. oktobra 1929 je dirigiral premierno uprizoritev operete Mam’zelle Ni-
touche skladatelja Florimonda Rouger Hervéja, sicer očeta francoske operete
(Gledališki list Opere SNG Ljubljana za sezono 1929/30, 1929a). Poročevalec je
140
ni«, 1921), s katerimi je Svetel izvajal predvsem dela domačih glasbenih ustvar-
jalcev, ki so delovali v 19. stoletju in na prelomu stoletja. V skladu z idejami pan-
slavizma so v repertoar vključevali dela slovanskih skladateljev, kot, denimo,
Čehov Antona Nedvĕda, Josipa Procházke, Frana Lhotke, Josefa Suka ter hr-
vaškega skladatelja Vilka Nováka. Slavec je spodbujal povezovanje med prija-
teljskimi društvi, zato ni naključje, da je prenekateri koncertni dogodek obli-
koval še z Vojaško godbo dravske divizije pod vodstvom kapelnika dr. Josipa
Čerina (Bojc, 1939). Povezovanje s Čerinovo godbo, ki je slovela kot eminentno
glasbeno telo takratne Ljubljane, so bili koncerti vokalno-instrumentalnih del
gotovo na zadovoljivi ravni.
Svetel je z društvenim zborom prirejal koncerte predvsem v Ljubljan, pa
tudi širše (Bled, Rogaška Slatina) in požel v glavnem obetajoče kritike: »Zbor
je bil izborno razpoložen in vzorno discipliniran. Pevovodja H. Svetel je imel
zbora v popolni oblasti in nudil z njima veliki umetniški užitek.« (Življenjepis,
b. l., str. 7.) V Slovenskem narodu beremo, da je Slavčev zbor »pridobil v osebi
prev. Svetela resno moč, kar se je pokazalo že na prvem koncertu. Resnost kon-
certnega programa, ki ne kaže običajne disorijentacije, ambicijoznost in trdna
volja … postaviti Slavca na nivo naprednih pevskih korporacij je v prvi vrsti zas-
luga Svetela.« (»Četrti slavnostni koncert v veliki dvorani Uniona v Ljublja-
ni«, 1920, str. 3.) Ocenili so, da je bil Svetel povrhu tudi »dober pianist in re-
sen muzik«. Po besedah poročevalca v Slovenskem narodu pa je »g. pevovodja
sicer še nekoliko neokreten kot dirigent, katera napaka pa se bo z vsakim kon-
certom zmanjšal, /…/«. Prav tako se dotakne še interpretacije, ki je »v posa-
mičnih točkah trpela nekoliko vsled mladosti pevskega zbora, ki pa tudi ne
razpolaga s prvovrstnimi silami. Glasovi so semtertam neizpiljeni, neuravnani,
nekateri pevci se povspenjajo na račun drugih v ospredje.« Po besedah poroče-
valca v Slovenskem narodu se je »dirigent g. Svetel odlikoval z ognjevitim in fi-
nim vodstvom ter so prišli nežni piani in pianissimi do najlepše veljav«.
Leta 1922 je Heribert Svetel prekinil z vodenjem Slavčevega zbora in se po-
polnoma posvetil študiju prava. Kot je bilo že omenjeno, je bil to tudi čas, ko se
je poročil in osnoval družino. Zato ne preseneča, da je bil nekoliko manj glas-
beno aktiven vse do leta 1926, ko so ga angažirali v ljubljanski operni hiši, hkra-
ti pa se je vključil v Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga (Premelč,
1929).
Delo v ljubljanski Operi in Drami
Heribert Svetel je bil ljubljanski Operi v letih 1926 in 1930 angažiran kot ko-
repetitor zadnji dve leti službovanja, 1929 in 1930, pa je bil tudi operetni diri-
gent. 12. oktobra 1929 je dirigiral premierno uprizoritev operete Mam’zelle Ni-
touche skladatelja Florimonda Rouger Hervéja, sicer očeta francoske operete
(Gledališki list Opere SNG Ljubljana za sezono 1929/30, 1929a). Poročevalec je
140
