Page 142 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 142
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 datelj dela ni izročil (Življenjepis, b. l.). Višnjani so krstno uprizoritev dočaka-
li v Mariboru leta 1949.
Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga
Heribert Svetel je na priporočilo Mateja Hubada 5. julija 1926 prevzel mesto
zborovodje moškega zbora (Svetel, 1955), ki pa je že v novembru istega leta pre-
rasel v mešani zbor. Programsko se je prvenstveno naslonil na domače glasbe-
no izročilo (Oskar Dev, Emil Adamič, Anton Foerster, Saša Šantel, itd.), go-
jil pa je tudi drugo, predvsem slovansko pesem (Aleksander Glazunov, Modest
Musorgski, Aleksander Borodin, Aleksander Čerepin idr.). Zbor je nastopal
v številnih krajih po Sloveniji: v Ljubljani, Novem mestu, na Ptuju, v Logat-
cu (Bitenc, 1955), od leta 1929 dalje pa so sledili še koncerti po večjih mestih Ju-
goslavije: v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Splitu, Kragujevcu … (»Najstarejši je
pevski zbor«, 1955).
Slika 3: Pevski zbor Sloge leta 1929 z zborovodjo Heribertom Svetelom (Heribert Svetel
sedi v sredini v prvi vrsti).
Vir: Sloga 1919–1929. Ob desetletnici in k V. rednemu občnemu zboru, str. 21.
Ko je med letom 1929 z mesta kapelnika odstopil Julij Bučar ml., je Svetel
prevzel še vodenje društvene godbe in orkestra (»Iz življenja in dela godbe«,
1955). Člani obeh zasedb so bili pretežno ljubiteljski glasbeniki, delavci iz vrst
slovenskih železničarjev. Z leti se je število godbenikov in članov orkestra le še
povečevalo, predvsem na pobudo Svetela, ki je znal pritegniti k sodelovanju,
142
li v Mariboru leta 1949.
Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga
Heribert Svetel je na priporočilo Mateja Hubada 5. julija 1926 prevzel mesto
zborovodje moškega zbora (Svetel, 1955), ki pa je že v novembru istega leta pre-
rasel v mešani zbor. Programsko se je prvenstveno naslonil na domače glasbe-
no izročilo (Oskar Dev, Emil Adamič, Anton Foerster, Saša Šantel, itd.), go-
jil pa je tudi drugo, predvsem slovansko pesem (Aleksander Glazunov, Modest
Musorgski, Aleksander Borodin, Aleksander Čerepin idr.). Zbor je nastopal
v številnih krajih po Sloveniji: v Ljubljani, Novem mestu, na Ptuju, v Logat-
cu (Bitenc, 1955), od leta 1929 dalje pa so sledili še koncerti po večjih mestih Ju-
goslavije: v Beogradu, Zagrebu, Skopju, Splitu, Kragujevcu … (»Najstarejši je
pevski zbor«, 1955).
Slika 3: Pevski zbor Sloge leta 1929 z zborovodjo Heribertom Svetelom (Heribert Svetel
sedi v sredini v prvi vrsti).
Vir: Sloga 1919–1929. Ob desetletnici in k V. rednemu občnemu zboru, str. 21.
Ko je med letom 1929 z mesta kapelnika odstopil Julij Bučar ml., je Svetel
prevzel še vodenje društvene godbe in orkestra (»Iz življenja in dela godbe«,
1955). Člani obeh zasedb so bili pretežno ljubiteljski glasbeniki, delavci iz vrst
slovenskih železničarjev. Z leti se je število godbenikov in članov orkestra le še
povečevalo, predvsem na pobudo Svetela, ki je znal pritegniti k sodelovanju,
142
