Page 37 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 37
ifonia Working Group for Instrumental and Vocal Music Teacher Educati- karolina šantl zupan ◆ pedagoška praksa in pedagoške kompetence v procesu izobraževanja prihodnjih učiteljev pihal
on, 2010). Proces aktivne samoevalvacije in kritične refleksije jim omogoča, da
na podlagi kritične analize iščejo izhodišča za izboljšave. V tem procesu pa je
ključno tudi sodelovanje mentorja in visokošolskega učitelja. Postavlja se tudi
vprašanje možnosti umestitve izvedbe pedagoške prakse v širši slovenski pros-
tor in razširitve mreže vključenih šol in mentorjev. To je seveda tehnično in lo-
gistično težje izvedljivo. Prepričani pa smo, da učitelji, ki pri tem sodelujejo, na-
predujejo tudi kot mentorji pri pedagoški praksi. To jih motivira ali pa od njih
zahteva aktivnejše spremljanje novosti na področju izobraževanja, na ta način
tudi vzdržujejo stik z visokošolsko institucijo. Sklepamo, da imajo s permanen-
tnim izobraževanjem boljši pregled nad vertikalo glasbenega izobraževanja na
področju instrumentalnega pouka pihal.
Rezultati raziskave so pokazali, da se instrumentalni pouk povezuje s pe-
dagoško prakso, študenti zaradi pedagoške prakse celo spreminjajo lastno va-
denje. Ugotovili smo, da pedagoška praksa v povprečju večinoma zelo dobro
vpliva na razvijanje pedagoških kompetenc študentov. Izstopa tudi ugotovi-
tev, da zelo visok delež študentov meni, da jih pedagoška praksa spodbuja k dru-
gačnemu razmišljanju o glasbenem delu in reševanju posameznih tehničnih ali
interpretativnih elementov. Izstopata pa slabše ocenjeni kompetenci sposobnost
urejanja ustreznih dokumentacij ter poznavanje zakonodaje in pravnih vidikov
vzgojno izobraževalnega dela. Glede na izkazano različnost vrednotenja pred-
metnospecifičnih kompetenc na pedagoškem področju pri učiteljih pa bi velja-
lo razmisliti tudi o večjem obsegu pedagoške prakse v času študija.
Danes velja splošno načelo, da imajo študenti liberalnejše, sodobnejše in
bolj idealistične poglede na poučevanje. Predvidevamo, da je za mnoge sreča-
nje s poklicnim okoljem drugačno od pričakovanega. Postavlja se torej vpraša-
nje, kakšna je vizija o idealni pedagoški praksi in pripravi učiteljev na instru-
mentalno pedagogiko? Kot pravi Juntunen (2014), ni normativov za dobrega
ali idealnega učitelja. Učitelji imajo ustvarjeno individualno kompleksno sli-
ko o praktičnem procesu in rezultatih učenja. V tem kontekstu govorimo o ce-
lovitem pogledu na idealno pedagoško prakso, ki bodočim učiteljem omogoča
povezovati vsebinsko znanje s pedagoškimi spretnostmi in strategijami. V Slo-
veniji je v okviru programa Instrumentalna in pevska pedagogika pedagoška
praksa le del podiplomskega študijskega programa in s tem časovno postavljena
v zadnje obdobje študija, ko študent že osvoji elementarno znanje instrumen-
ta. Morda bi lahko na UL Akademiji za glasbo pedagoške predmete že delno
vključili v dodiplomski študijski program. Na ta način bi se študenti s pedago-
škim področjem seznanili že v zgodnji fazi izobraževanja. Pridobljeno znanje
bi na magistrskem študiju poglobili in ga preizkusili tudi v praksi. Ta možnost
bi omogočala tudi znanstvenoraziskovalno širitev na področju instrumental-
ne pevske pedagogike, ki bi temeljila na obravnavanju zgodnjih pedagoških iz-
kušenj učiteljev pihal. Področje bi tako dobilo večjo težo in pomembnejšo vlo-
go v študijskem procesu.
37
on, 2010). Proces aktivne samoevalvacije in kritične refleksije jim omogoča, da
na podlagi kritične analize iščejo izhodišča za izboljšave. V tem procesu pa je
ključno tudi sodelovanje mentorja in visokošolskega učitelja. Postavlja se tudi
vprašanje možnosti umestitve izvedbe pedagoške prakse v širši slovenski pros-
tor in razširitve mreže vključenih šol in mentorjev. To je seveda tehnično in lo-
gistično težje izvedljivo. Prepričani pa smo, da učitelji, ki pri tem sodelujejo, na-
predujejo tudi kot mentorji pri pedagoški praksi. To jih motivira ali pa od njih
zahteva aktivnejše spremljanje novosti na področju izobraževanja, na ta način
tudi vzdržujejo stik z visokošolsko institucijo. Sklepamo, da imajo s permanen-
tnim izobraževanjem boljši pregled nad vertikalo glasbenega izobraževanja na
področju instrumentalnega pouka pihal.
Rezultati raziskave so pokazali, da se instrumentalni pouk povezuje s pe-
dagoško prakso, študenti zaradi pedagoške prakse celo spreminjajo lastno va-
denje. Ugotovili smo, da pedagoška praksa v povprečju večinoma zelo dobro
vpliva na razvijanje pedagoških kompetenc študentov. Izstopa tudi ugotovi-
tev, da zelo visok delež študentov meni, da jih pedagoška praksa spodbuja k dru-
gačnemu razmišljanju o glasbenem delu in reševanju posameznih tehničnih ali
interpretativnih elementov. Izstopata pa slabše ocenjeni kompetenci sposobnost
urejanja ustreznih dokumentacij ter poznavanje zakonodaje in pravnih vidikov
vzgojno izobraževalnega dela. Glede na izkazano različnost vrednotenja pred-
metnospecifičnih kompetenc na pedagoškem področju pri učiteljih pa bi velja-
lo razmisliti tudi o večjem obsegu pedagoške prakse v času študija.
Danes velja splošno načelo, da imajo študenti liberalnejše, sodobnejše in
bolj idealistične poglede na poučevanje. Predvidevamo, da je za mnoge sreča-
nje s poklicnim okoljem drugačno od pričakovanega. Postavlja se torej vpraša-
nje, kakšna je vizija o idealni pedagoški praksi in pripravi učiteljev na instru-
mentalno pedagogiko? Kot pravi Juntunen (2014), ni normativov za dobrega
ali idealnega učitelja. Učitelji imajo ustvarjeno individualno kompleksno sli-
ko o praktičnem procesu in rezultatih učenja. V tem kontekstu govorimo o ce-
lovitem pogledu na idealno pedagoško prakso, ki bodočim učiteljem omogoča
povezovati vsebinsko znanje s pedagoškimi spretnostmi in strategijami. V Slo-
veniji je v okviru programa Instrumentalna in pevska pedagogika pedagoška
praksa le del podiplomskega študijskega programa in s tem časovno postavljena
v zadnje obdobje študija, ko študent že osvoji elementarno znanje instrumen-
ta. Morda bi lahko na UL Akademiji za glasbo pedagoške predmete že delno
vključili v dodiplomski študijski program. Na ta način bi se študenti s pedago-
škim področjem seznanili že v zgodnji fazi izobraževanja. Pridobljeno znanje
bi na magistrskem študiju poglobili in ga preizkusili tudi v praksi. Ta možnost
bi omogočala tudi znanstvenoraziskovalno širitev na področju instrumental-
ne pevske pedagogike, ki bi temeljila na obravnavanju zgodnjih pedagoških iz-
kušenj učiteljev pihal. Področje bi tako dobilo večjo težo in pomembnejšo vlo-
go v študijskem procesu.
37
