Page 36 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 36
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 Testna vrednost 4
t df p (2-stran- M (razli-
sko) ke)
poznavanje zakonodaje in pravnih vidikov -2,103 46 0,041 -0,27659
vzgojno-izobraževalnega dela 0,158
sposobnost urejanja ustreznih vrst dokumen- 0,167 46 0,875 0,02127
tacije
vključevanje v različne vrste socialnega okolja 48 0,868 0,02040
Rezultat t-testa kaže statistično značilnost razlik v primeru vseh kompe-
tenc, pridobljenih med študijem (p = 0,000), ter v primeru treh kompetenc,
pridobljenih v času pedagoškega delovanja (p = 0,000). Učitelji vse svoje kom-
petence, pridobljene med študijem, vrednotijo v povprečju zadovoljivo ali sla-
bo, večino kompetenc, pridobljenih v okviru pedagoškega delovanja, pa vre-
dnotijo v povprečju dobro. Pri posameznih kompetencah, pridobljenih med
študijem, se aritmetična sredina giblje med M = 2,3 in M = 3,4, v času pedago-
škega delovanja pa med M = 3,7 in M = 4,3. Rezultati kažejo, da profesionalno
delovanje učiteljev omogoča dejanski razvoj kompetenc na pedagoškem podro-
čju ter spodbuja k razmisleku o ustreznosti obsega in načinov pedagoškega iz-
obraževanja bodočih učiteljev pihal. Učitelji ob praktičnem pedagoškem delu
zaznavajo razvoj svojih kompetenc predvsem na področjih posredovanja zna-
nja učencem, sposobnosti pedagoškega vodenja in priprav za učinkovito samos-
tojno delo ter poznavanja zakonodajnih in pravnih vidikov vzgojno-izobraže-
valnega dela. Na osnovi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da so učitelji
pihal večino opredeljenih predmetnospecifičnih kompetenc na pedagoškem
področju v okviru pedagoškega delovanja dodatno razvili. Glede na izkazano
različnost vrednotenja predmetnospecifičnih kompetenc na pedagoškem po-
dročju, pridobljenih med študijem, in tistih, pridobljenih v času poklicnega de-
lovanja, se postavlja vprašanje, ali bi večji obseg pedagoške prakse v času študi-
ja pripomogel k drugačnim rezultatom.
zaključek
Kakovostne praktične izkušnje in pridobljene pedagoške kompetence v času
izobraževanja oblikujejo bodočega učitelja pihal in postavijo temelje za kre-
ativnega in motiviranega profesorja, ki bo lahko skrbel tudi za strokovni ra-
zvoj v širšem izobraževalnem prostoru. Ugotavljamo, da se izvedba pedagoške
prakse med izobraževalnimi ustanovami razlikuje, in sicer glede na dolžino in
vrednotenje kreditnih točk. Predvidevamo, da je pedagoško znanje bolj pove-
zano s tehniko instrumenta kot s strategijami poučevanja, študenti pa so pri
poučevanju bolj usmerjeni vase kot v proces poučevanja (Juriševič idr., 2007;
36
t df p (2-stran- M (razli-
sko) ke)
poznavanje zakonodaje in pravnih vidikov -2,103 46 0,041 -0,27659
vzgojno-izobraževalnega dela 0,158
sposobnost urejanja ustreznih vrst dokumen- 0,167 46 0,875 0,02127
tacije
vključevanje v različne vrste socialnega okolja 48 0,868 0,02040
Rezultat t-testa kaže statistično značilnost razlik v primeru vseh kompe-
tenc, pridobljenih med študijem (p = 0,000), ter v primeru treh kompetenc,
pridobljenih v času pedagoškega delovanja (p = 0,000). Učitelji vse svoje kom-
petence, pridobljene med študijem, vrednotijo v povprečju zadovoljivo ali sla-
bo, večino kompetenc, pridobljenih v okviru pedagoškega delovanja, pa vre-
dnotijo v povprečju dobro. Pri posameznih kompetencah, pridobljenih med
študijem, se aritmetična sredina giblje med M = 2,3 in M = 3,4, v času pedago-
škega delovanja pa med M = 3,7 in M = 4,3. Rezultati kažejo, da profesionalno
delovanje učiteljev omogoča dejanski razvoj kompetenc na pedagoškem podro-
čju ter spodbuja k razmisleku o ustreznosti obsega in načinov pedagoškega iz-
obraževanja bodočih učiteljev pihal. Učitelji ob praktičnem pedagoškem delu
zaznavajo razvoj svojih kompetenc predvsem na področjih posredovanja zna-
nja učencem, sposobnosti pedagoškega vodenja in priprav za učinkovito samos-
tojno delo ter poznavanja zakonodajnih in pravnih vidikov vzgojno-izobraže-
valnega dela. Na osnovi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da so učitelji
pihal večino opredeljenih predmetnospecifičnih kompetenc na pedagoškem
področju v okviru pedagoškega delovanja dodatno razvili. Glede na izkazano
različnost vrednotenja predmetnospecifičnih kompetenc na pedagoškem po-
dročju, pridobljenih med študijem, in tistih, pridobljenih v času poklicnega de-
lovanja, se postavlja vprašanje, ali bi večji obseg pedagoške prakse v času študi-
ja pripomogel k drugačnim rezultatom.
zaključek
Kakovostne praktične izkušnje in pridobljene pedagoške kompetence v času
izobraževanja oblikujejo bodočega učitelja pihal in postavijo temelje za kre-
ativnega in motiviranega profesorja, ki bo lahko skrbel tudi za strokovni ra-
zvoj v širšem izobraževalnem prostoru. Ugotavljamo, da se izvedba pedagoške
prakse med izobraževalnimi ustanovami razlikuje, in sicer glede na dolžino in
vrednotenje kreditnih točk. Predvidevamo, da je pedagoško znanje bolj pove-
zano s tehniko instrumenta kot s strategijami poučevanja, študenti pa so pri
poučevanju bolj usmerjeni vase kot v proces poučevanja (Juriševič idr., 2007;
36
