Page 104 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 104
ej Plevnik
ali plesni program osnovnega izobraževanja. Posamezniku zagotavlja mož-
nost optimalnega razvoja njegovih sposobnosti in specifične nadarjenosti
ter omogoča sistematično pridobivanje znanj (Krek in Metljak 2011, 451). Š.
H. Sellak (2019) je v svoji raziskavi ugotovila, da komisije na sprejemnih pre-
izkusih uporabljajo različne teste in kriterije za preizkušanje glasbene nadar-
jenosti ter oceno fizičnih predispozicij kandidatov. V večini primerov testne
naloge sestavlja učitelj nauka o glasbi sam ali v sodelovanju z ostalimi učitelji
inštrumentov.
Didaktična priporočila, objavljena v posamičnih učnih načrtih za pouče-
vanje glasbenih inštrumentov in petja v nižjih ter srednjih glasbenih šolah
(Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva 2003), učite-
lju priporočajo izbiro načinov, ki izhajajo iz naravnih otrokovih in posamezni-
kovih predispozicij. Pri tem je razvoj tehnike igranja/petja in teoretičnih znanj
vedno umeščen v okvir celostnega glasbenega razvoja. Formalno glasbeno
izobraževanje učencev se prične nekje po petem letu starosti. Vpetost otrok v
glasbeno izobraževanje in glasbeno udejstvovanje je lahko tudi kot za njihov
sočasen celostni razvoj. Učenci in dijaki glasbenih šol morajo v izredno po-
membnem razvojnem obdobju poleg usvojitve določenih strokovnih znanj
ter glasbenih spretnosti razviti tudi z igranjem in s petjem povezane speci-
fične gibalne spretnosti, ki jih je v kasnejšem obdobju težko in zaradi razvoj-
nih zakonitosti v mnogočem nemogoče nadoknaditi (Krek in Metljak 2011, 8).
Mejniki razvoja predstavljajo pomembno vodilo, znotraj katerega potekata
usvajanje in nadgradnja novih in zahtevnejših učnih veščin. Posebno vlogo
pri učenju glasbenega inštrumenta ima poznavanje mejnikov glasbenega in
gibalnega razvoja (preglednica 1).
Pomen razvoja glasbenospecifičnih gibalnih spretnosti
Področje gibalnega razvoja, to je preučevanje razvoja gibalnih kompetenc
skozi življenjsko dobo človeka, je eno temeljih raziskovalnih področij kinezio-
logije. Strokovno področje kineziologije je usmerjeno v promocijo in zagota-
vljanje primerne količine in intenzivnosti ter vsebin in oblik telesne aktivnosti
za krepitev in ohranjanje zdravja, razvoj gibalnih sposobnosti, spretnosti in
kompetenc ter doseganje gibalnih/športnih rezultatov (Hoffman in Knudson
2018, 34). Področje kineziologije je tako bazično vsebinsko področje tudi za
preučevanje gibalnega razvoja otrok na področju glasbenega šolstva.
Glasbeno šolstvo se pri vzgojnem delu povezuje z drugimi vzgojnimi
dejavniki, v strokovnem delu pa mora sodelovati s srednjimi in z visokimi
glasbenimi šolami ter strokovnimi organizacijami (Krek in Metljak 2011, 453).
Evropska komisija (2007) v svojem poročilu o izboljšanju kakovosti izobraže-
102
ali plesni program osnovnega izobraževanja. Posamezniku zagotavlja mož-
nost optimalnega razvoja njegovih sposobnosti in specifične nadarjenosti
ter omogoča sistematično pridobivanje znanj (Krek in Metljak 2011, 451). Š.
H. Sellak (2019) je v svoji raziskavi ugotovila, da komisije na sprejemnih pre-
izkusih uporabljajo različne teste in kriterije za preizkušanje glasbene nadar-
jenosti ter oceno fizičnih predispozicij kandidatov. V večini primerov testne
naloge sestavlja učitelj nauka o glasbi sam ali v sodelovanju z ostalimi učitelji
inštrumentov.
Didaktična priporočila, objavljena v posamičnih učnih načrtih za pouče-
vanje glasbenih inštrumentov in petja v nižjih ter srednjih glasbenih šolah
(Nacionalna komisija za vsebinsko prenovo glasbenega šolstva 2003), učite-
lju priporočajo izbiro načinov, ki izhajajo iz naravnih otrokovih in posamezni-
kovih predispozicij. Pri tem je razvoj tehnike igranja/petja in teoretičnih znanj
vedno umeščen v okvir celostnega glasbenega razvoja. Formalno glasbeno
izobraževanje učencev se prične nekje po petem letu starosti. Vpetost otrok v
glasbeno izobraževanje in glasbeno udejstvovanje je lahko tudi kot za njihov
sočasen celostni razvoj. Učenci in dijaki glasbenih šol morajo v izredno po-
membnem razvojnem obdobju poleg usvojitve določenih strokovnih znanj
ter glasbenih spretnosti razviti tudi z igranjem in s petjem povezane speci-
fične gibalne spretnosti, ki jih je v kasnejšem obdobju težko in zaradi razvoj-
nih zakonitosti v mnogočem nemogoče nadoknaditi (Krek in Metljak 2011, 8).
Mejniki razvoja predstavljajo pomembno vodilo, znotraj katerega potekata
usvajanje in nadgradnja novih in zahtevnejših učnih veščin. Posebno vlogo
pri učenju glasbenega inštrumenta ima poznavanje mejnikov glasbenega in
gibalnega razvoja (preglednica 1).
Pomen razvoja glasbenospecifičnih gibalnih spretnosti
Področje gibalnega razvoja, to je preučevanje razvoja gibalnih kompetenc
skozi življenjsko dobo človeka, je eno temeljih raziskovalnih področij kinezio-
logije. Strokovno področje kineziologije je usmerjeno v promocijo in zagota-
vljanje primerne količine in intenzivnosti ter vsebin in oblik telesne aktivnosti
za krepitev in ohranjanje zdravja, razvoj gibalnih sposobnosti, spretnosti in
kompetenc ter doseganje gibalnih/športnih rezultatov (Hoffman in Knudson
2018, 34). Področje kineziologije je tako bazično vsebinsko področje tudi za
preučevanje gibalnega razvoja otrok na področju glasbenega šolstva.
Glasbeno šolstvo se pri vzgojnem delu povezuje z drugimi vzgojnimi
dejavniki, v strokovnem delu pa mora sodelovati s srednjimi in z visokimi
glasbenimi šolami ter strokovnimi organizacijami (Krek in Metljak 2011, 453).
Evropska komisija (2007) v svojem poročilu o izboljšanju kakovosti izobraže-
102
