Page 16 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 16
a Štemberger
iskovanja ni toliko v pridobivanju nekih splošnih spoznanj, kot je v spodbu-
janju profesionalnega razvoja učiteljev (Borg 1965). Kot povzemajo Vogrinc,
M. Valenčič Zuljan in Krek (2007), akcijsko raziskovanje izvajajo praktiki, ki
poskušajo poiskati rešitve za vsakodnevna vprašanja vzgojno-izobraževalne
prakse. V procesu raziskovanja učitelji pridobivajo novo znanje in se profesi-
onalno razvijajo. M. Velikonja (2000) akcijsko raziskovanje razume kot eno od
strategij, kako spreminjati izobraževalno prakso. Gre namreč za obliko razmi-
šljajočega preučevanja, ki se ga lotevajo učitelji, da bi izboljšali svoje prak-
tično ravnanje, razumevanje prakse in objektivnih možnosti, v katerem le-to
poteka. Cohen, Manion in Morrison (2007) navajajo nekaj primerov, v kate-
rih je akcijsko raziskovanje lahko zelo učinkovito, npr.: metode poučevanja
(nadomeščanje običajnih metod z inovativnimi), strategije učenja (uporaba
integriranega pristopa v primerjavi s predmetnospecifičnim), evalvacija, pro-
fesionalni razvoj učiteljev pa tudi področje upravljanja in administracije (npr.
višja učinkovitost).
Mills (2011) povzema razloge, ki upravičujejo uporabo akcijskega razisko-
vanja v šolah:
– akcijsko raziskovanje spodbuja spremembe v šolah;
– spodbuja participacijo različnih deležnikov (npr. učiteljev, učencev,
vodstva ipd.);
– učitelji pridobivajo kompetence skozi sodelovanje v projektih;
– spodbuja učitelje, da reflektirajo svojo prakso;
– spodbuja preizkušanje novih idej.
Kot zaključujejo Cohen, Manion in Morrison (2007), se akcijsko raziskovanje
lahko uporabi v praktično vsaki situaciji, kjer se pojavi neka težava, ki vklju-
čuje ljudi, naloge in postopke, ali kjer se pojavi želja po izboljšavi situacije.
Za področje vzgoje in izobraževanje velja, da lahko pobudo za akcijsko razi-
skavo da posamezen učitelj ali skupina učiteljev v neki šoli ali učitelj(i) skupaj
z raziskovalcem.
Značilnosti in faze akcijskega raziskovanja
O značilnostih akcijskega raziskovanja so pisali številni avtorji, mi pa povze-
mamo nekatere ključne značilnosti: sodelovanje učiteljev in raziskovalcev,
usmerjenost v vprašanja neposredne vzgojno-izobraževalne prakse, ciklič-
nost in dinamičnost raziskovalnega procesa.
Sodelovanje med raziskovalci in učitelji temelji na partnerskem odnosu, v
katerem so praktiki soustvarjalci in soizvajalci (Sagadin 1989). Pri akcijski ra-
14
iskovanja ni toliko v pridobivanju nekih splošnih spoznanj, kot je v spodbu-
janju profesionalnega razvoja učiteljev (Borg 1965). Kot povzemajo Vogrinc,
M. Valenčič Zuljan in Krek (2007), akcijsko raziskovanje izvajajo praktiki, ki
poskušajo poiskati rešitve za vsakodnevna vprašanja vzgojno-izobraževalne
prakse. V procesu raziskovanja učitelji pridobivajo novo znanje in se profesi-
onalno razvijajo. M. Velikonja (2000) akcijsko raziskovanje razume kot eno od
strategij, kako spreminjati izobraževalno prakso. Gre namreč za obliko razmi-
šljajočega preučevanja, ki se ga lotevajo učitelji, da bi izboljšali svoje prak-
tično ravnanje, razumevanje prakse in objektivnih možnosti, v katerem le-to
poteka. Cohen, Manion in Morrison (2007) navajajo nekaj primerov, v kate-
rih je akcijsko raziskovanje lahko zelo učinkovito, npr.: metode poučevanja
(nadomeščanje običajnih metod z inovativnimi), strategije učenja (uporaba
integriranega pristopa v primerjavi s predmetnospecifičnim), evalvacija, pro-
fesionalni razvoj učiteljev pa tudi področje upravljanja in administracije (npr.
višja učinkovitost).
Mills (2011) povzema razloge, ki upravičujejo uporabo akcijskega razisko-
vanja v šolah:
– akcijsko raziskovanje spodbuja spremembe v šolah;
– spodbuja participacijo različnih deležnikov (npr. učiteljev, učencev,
vodstva ipd.);
– učitelji pridobivajo kompetence skozi sodelovanje v projektih;
– spodbuja učitelje, da reflektirajo svojo prakso;
– spodbuja preizkušanje novih idej.
Kot zaključujejo Cohen, Manion in Morrison (2007), se akcijsko raziskovanje
lahko uporabi v praktično vsaki situaciji, kjer se pojavi neka težava, ki vklju-
čuje ljudi, naloge in postopke, ali kjer se pojavi želja po izboljšavi situacije.
Za področje vzgoje in izobraževanje velja, da lahko pobudo za akcijsko razi-
skavo da posamezen učitelj ali skupina učiteljev v neki šoli ali učitelj(i) skupaj
z raziskovalcem.
Značilnosti in faze akcijskega raziskovanja
O značilnostih akcijskega raziskovanja so pisali številni avtorji, mi pa povze-
mamo nekatere ključne značilnosti: sodelovanje učiteljev in raziskovalcev,
usmerjenost v vprašanja neposredne vzgojno-izobraževalne prakse, ciklič-
nost in dinamičnost raziskovalnega procesa.
Sodelovanje med raziskovalci in učitelji temelji na partnerskem odnosu, v
katerem so praktiki soustvarjalci in soizvajalci (Sagadin 1989). Pri akcijski ra-
14
