Page 162 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 162
an Kovačič in Anja Špindler
s pripevanjem (rs(127) = –0,093, p = 0,297); obiskovanje glasbene šole učite-
ljev in metoda petja s posnemanjem (rs(127) = –0,035, p = 0,696); obiskovanje
glasbene šole učiteljev in metoda dela z glasbenim zapisom (rs(127) = –0,070,
p = 0,435); obiskovanje glasbene šole učiteljev in metoda poustvarjalnega
petja (rs(127) = –0,084, p = 0,350); obiskovanje glasbene šole učiteljev in me-
toda ustvarjanja glasbenih vsebin (rs(127) = –0,093, p = 0,298); obiskovanje
glasbene šole učiteljev in metoda gibalnega/likovnega/besednega ustvarja-
nja ob glasbi (rs(127) = –0,058, p = 0,516). Med obiskovanjem glasbene šole
učiteljev in pogostostjo uporabe posameznih glasbenih metod učenja in po-
učevanja pri pouku TJ torej ni statistično značilnih korelacij. Hipotezo 3 na
osnovi pridobljenih podatkov zavrnemo. Glede na dejstvo, da je 40 v razis-
kavi udeleženih učiteljev obiskovalo glasbeno šolo, smo utemeljeno pričako-
vali statistično značilne korelacije. Kaže se, da znanja, spretnosti in izkušnje,
ki so jih učitelji pridobili v glasbeni šoli, v pričujoči raziskavi ne predstavljajo
neke primerjalne prednosti pri poučevanju tujega jezika oz. pri uporabi glas-
benih metod poučevanja. S tem v zvezi bi bil izziv za prihodnje lahko ugoto-
viti, koliko maneverskega prostora pedagoška, strokovna in didaktična izho-
dišča poučevanja tujega jezika dopuščajo medpredmetnemu povezovanju
glasbe in tujega jezika, s poudarkom na pogostejši uporabi glasbenih metod
poučevanja kot tudi ciljev in vsebin.
Sklep
Kot kažejo številne uvodoma navedene raziskave, vključevanje glasbe v pouk
tujih jezikov prinaša veliko pozitivnih učinkov na učence. Predšolsko obdo-
bje in prva leta osnovne šole so odločilna za otrokov glasbeni razvoj in uspe-
šno učenje tujih jezikov. Pri tem ima pomembno vlogo učitelj, ki mora biti
na tem področju dobro strokovno podkovan, da lahko pri učencih uspešno
spodbuja glasbeni in tujejezikovni razvoj z medpredmetnim povezovanjem.
S pričujočo raziskavo na osnovi dobljenih rezultatov, povezanih s postavlje-
nimi hipotezami, prispevamo argument za spodbujanje prenosa in pogo-
stejšo uporabo glasbenih metod poučevanja in učenja pri poučevanju tu-
jega jezika tudi v 2. vzgojnem-izobraževalnem obdobju, poudarek vključe-
vanju izbranih vsebin iz glasbene didaktike v izobraževanje učiteljev tujega
jezika in spodbudo učiteljem tujega jezika, ki so obiskovali glasbeno šolo,
da pri poučevanju tujega jezika v večji meri izkoristijo svoje potenciale. Uči-
teljem je treba že v času izobraževanja in tudi kasneje, v času profesional-
nega razvoja, predstaviti številne možnosti uporabe glasbenih metod, ciljev
in vsebin pri učenju tujih jezikov, jim dati tozadevne nasvete in didaktične
usmeritve, jim predstaviti literaturo in didaktična gradiva, s katerimi si lahko
160
s pripevanjem (rs(127) = –0,093, p = 0,297); obiskovanje glasbene šole učite-
ljev in metoda petja s posnemanjem (rs(127) = –0,035, p = 0,696); obiskovanje
glasbene šole učiteljev in metoda dela z glasbenim zapisom (rs(127) = –0,070,
p = 0,435); obiskovanje glasbene šole učiteljev in metoda poustvarjalnega
petja (rs(127) = –0,084, p = 0,350); obiskovanje glasbene šole učiteljev in me-
toda ustvarjanja glasbenih vsebin (rs(127) = –0,093, p = 0,298); obiskovanje
glasbene šole učiteljev in metoda gibalnega/likovnega/besednega ustvarja-
nja ob glasbi (rs(127) = –0,058, p = 0,516). Med obiskovanjem glasbene šole
učiteljev in pogostostjo uporabe posameznih glasbenih metod učenja in po-
učevanja pri pouku TJ torej ni statistično značilnih korelacij. Hipotezo 3 na
osnovi pridobljenih podatkov zavrnemo. Glede na dejstvo, da je 40 v razis-
kavi udeleženih učiteljev obiskovalo glasbeno šolo, smo utemeljeno pričako-
vali statistično značilne korelacije. Kaže se, da znanja, spretnosti in izkušnje,
ki so jih učitelji pridobili v glasbeni šoli, v pričujoči raziskavi ne predstavljajo
neke primerjalne prednosti pri poučevanju tujega jezika oz. pri uporabi glas-
benih metod poučevanja. S tem v zvezi bi bil izziv za prihodnje lahko ugoto-
viti, koliko maneverskega prostora pedagoška, strokovna in didaktična izho-
dišča poučevanja tujega jezika dopuščajo medpredmetnemu povezovanju
glasbe in tujega jezika, s poudarkom na pogostejši uporabi glasbenih metod
poučevanja kot tudi ciljev in vsebin.
Sklep
Kot kažejo številne uvodoma navedene raziskave, vključevanje glasbe v pouk
tujih jezikov prinaša veliko pozitivnih učinkov na učence. Predšolsko obdo-
bje in prva leta osnovne šole so odločilna za otrokov glasbeni razvoj in uspe-
šno učenje tujih jezikov. Pri tem ima pomembno vlogo učitelj, ki mora biti
na tem področju dobro strokovno podkovan, da lahko pri učencih uspešno
spodbuja glasbeni in tujejezikovni razvoj z medpredmetnim povezovanjem.
S pričujočo raziskavo na osnovi dobljenih rezultatov, povezanih s postavlje-
nimi hipotezami, prispevamo argument za spodbujanje prenosa in pogo-
stejšo uporabo glasbenih metod poučevanja in učenja pri poučevanju tu-
jega jezika tudi v 2. vzgojnem-izobraževalnem obdobju, poudarek vključe-
vanju izbranih vsebin iz glasbene didaktike v izobraževanje učiteljev tujega
jezika in spodbudo učiteljem tujega jezika, ki so obiskovali glasbeno šolo,
da pri poučevanju tujega jezika v večji meri izkoristijo svoje potenciale. Uči-
teljem je treba že v času izobraževanja in tudi kasneje, v času profesional-
nega razvoja, predstaviti številne možnosti uporabe glasbenih metod, ciljev
in vsebin pri učenju tujih jezikov, jim dati tozadevne nasvete in didaktične
usmeritve, jim predstaviti literaturo in didaktična gradiva, s katerimi si lahko
160
