Page 158 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 158
an Kovačič in Anja Špindler
Preglednica 2 Izid Mann-Whitneyevega preizkusa, ki prikazuje razlike v pogostosti
vključevanja glasbenih metod poučevanja in učenja pri pouku tujega jezika
med 1. in 2. VIO OŠ
Metoda VIO N R U p
Metoda petja s pripevanjem . VIO , , ,
Metoda petja s posnemanjem . VIO , ,
Metoda dela z glasbenim zapisom Skupaj ,
Metoda poustvarjalnega petja , , ,
Metoda ustvarjanja glasbenih vsebin . VIO , ,
Metoda gibalnega/likovnega/besednega . VIO ,
ustvarjanja ob glasbi Skupaj , ,
,
. VIO
. VIO , ,
Skupaj ,
. VIO , ,
. VIO ,
Skupaj
, ,
. VIO ,
. VIO
Skupaj
. VIO
. VIO
Skupaj
Opombe N – število učiteljev, R – povprečni rang odgovorov, U – Mann-Whitneyev test, p –
nivo statistične značilnosti.
to od učitelja zahteva dobro poznavanje osnov teorije glasbe in tukaj gre is-
kati vzroke redke uporabe metode pri učiteljih.
Če na dobljene rezultate pogledamo z vidika glasbenega razvoja učencev,
lahko ugotovljene statistično značilne razlike delno pripišemo sovpadanju z
glasbeno-razvojnim obdobjem. Domnevamo, da učitelji v prvem VIO, v ka-
terem gre pretežno za razvoj elementarnega ritmičnega in melodičnega po-
sluha, intuitivno pogosteje posegajo po preučevanih metodah glasbenega
poučevanja, v drugem VIO pa s stopnjevanjem zahtev pouka tujega jezika
vse bolj opuščajo uporabo glasbenih metod in vse manj medpredmetno po-
vezujejo obe področji. Neposredne primerjave naših rezultatov z rezultati
drugih raziskav nimamo, se je pa z metodami petja ter z metodo gibalnega
ustvarjanja ob glasbi ukvarjala P. Švajger (2015), ki je prišla do nekaterih zani-
mivih ugotovitev: učitelji pri poučevanju pesmi niso pozorni le na jezikovne
elemente, ampak tudi na samo izvedbo pesmi; učitelji v povprečju pogosto
uporabljajo večkratno predvajanje pesmi in petje pesmi v različnih variacijah
(npr. spreminjanje hitrosti petja); učitelji učence pesem pogosto učijo posto-
pno (demonstracija, učenje gibov, izgovarjanje verzov in na koncu petje ob
156
Preglednica 2 Izid Mann-Whitneyevega preizkusa, ki prikazuje razlike v pogostosti
vključevanja glasbenih metod poučevanja in učenja pri pouku tujega jezika
med 1. in 2. VIO OŠ
Metoda VIO N R U p
Metoda petja s pripevanjem . VIO , , ,
Metoda petja s posnemanjem . VIO , ,
Metoda dela z glasbenim zapisom Skupaj ,
Metoda poustvarjalnega petja , , ,
Metoda ustvarjanja glasbenih vsebin . VIO , ,
Metoda gibalnega/likovnega/besednega . VIO ,
ustvarjanja ob glasbi Skupaj , ,
,
. VIO
. VIO , ,
Skupaj ,
. VIO , ,
. VIO ,
Skupaj
, ,
. VIO ,
. VIO
Skupaj
. VIO
. VIO
Skupaj
Opombe N – število učiteljev, R – povprečni rang odgovorov, U – Mann-Whitneyev test, p –
nivo statistične značilnosti.
to od učitelja zahteva dobro poznavanje osnov teorije glasbe in tukaj gre is-
kati vzroke redke uporabe metode pri učiteljih.
Če na dobljene rezultate pogledamo z vidika glasbenega razvoja učencev,
lahko ugotovljene statistično značilne razlike delno pripišemo sovpadanju z
glasbeno-razvojnim obdobjem. Domnevamo, da učitelji v prvem VIO, v ka-
terem gre pretežno za razvoj elementarnega ritmičnega in melodičnega po-
sluha, intuitivno pogosteje posegajo po preučevanih metodah glasbenega
poučevanja, v drugem VIO pa s stopnjevanjem zahtev pouka tujega jezika
vse bolj opuščajo uporabo glasbenih metod in vse manj medpredmetno po-
vezujejo obe področji. Neposredne primerjave naših rezultatov z rezultati
drugih raziskav nimamo, se je pa z metodami petja ter z metodo gibalnega
ustvarjanja ob glasbi ukvarjala P. Švajger (2015), ki je prišla do nekaterih zani-
mivih ugotovitev: učitelji pri poučevanju pesmi niso pozorni le na jezikovne
elemente, ampak tudi na samo izvedbo pesmi; učitelji v povprečju pogosto
uporabljajo večkratno predvajanje pesmi in petje pesmi v različnih variacijah
(npr. spreminjanje hitrosti petja); učitelji učence pesem pogosto učijo posto-
pno (demonstracija, učenje gibov, izgovarjanje verzov in na koncu petje ob
156