Page 253 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 253
Drama v izobraževanju kot celostni učni pristop
Preglednica 1 Tri podpodročja gledališke pedagogike
Gledališko opismenjevanje Gledališko ustvarjanje Učenje z gledališkimi pristopi
Kulturno-umetnostna vzgoja Oblikovanje gledališkega Učni pristopi, metode in
tehnike
Vzgoja gledalca dogodka Drama v izobraževanju,
gledališče v izobraževanju
Javno nastopanje
skupino za uskladitev terminologije s področja gledališke pedagogike,³ ki je
področje gledališke pedagogike razdelila na tri podpodročja: gledališko opi-
smenjevanje, gledališko ustvarjanje ter učenje s pomočjo gledaliških pristo-
pov (kot je drama v izobraževanju) (preglednica 1).
Gledališko opismenjevanje
Gledališko opismenjevanje je del širše kulturno-umetnostne vzgoje, h ka-
teri lahko šolsko okolje pomembno prispeva. Na gledališkem področju se to
kaže v organizaciji celovitega obiska gledališča. To pomeni, da se priprava
na ogled predstave začne že v učilnici (navadno pri pouku slovenščine), po
predstavi pa je nujna refleksija v obliki različnih ustvarjalnih dejavnosti. Cilj
gledališkega opismenjevanja je izobraziti avtonomne gledalce, ki bodo v gle-
dališče zahajali tudi po zaključenem obveznem šolanju.
Gledališko ustvarjanje
Ustvarjanje gledališča z otroki je v okviru slovenskega vzgojno-izobraževal-
nega sistema že kar stalnica, četudi gledališka umetnost v nasprotju z likovno
ali glasbeno ne zaseda mesta v obveznem predmetniku osnovne šole. Poteka
večinoma v okviru gledaliških krožkov in izbirnega predmeta gledališki klub.
Ustvarjalni proces se zaključi s predstavo, ki jo učitelj skupaj z učenci postavi
na (šolski) oder v sklopu raznih prireditev. Za otroke predstavlja edinstveno
izkušnjo javnega nastopanja.
Učenje s pomočjo gledaliških pristopov
Prva dva vidika gledališke pedagogike, pri katerih sta ključna cilja recepcija
ali produkcija gledališke umetnosti, sta kljub manjši zastopanosti v učnem
³ Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) je 1. 10. 2019 imenoval Delovno skupino za uskladitev
terminologije s področja gledališke pedagogike v sestavi predstavnikov Pedagoške fakultete
Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Zavoda za šolstvo RS, Dru-
štva za razvoj gledališča v izobraževanju, Slovenskega gledališkega inštituta ter Društva ustvar-
jalcev Taka Tuka. Konsenz delovne skupine je bil prvič javno predstavljen na 4. znanstveni kon-
ferenci Pedagoškega inštituta v letu 2019, v letu 2020 pa se pripravlja tudi okrogla miza, ki bo v
razpravo vključila širšo strokovno javnost.
251
Preglednica 1 Tri podpodročja gledališke pedagogike
Gledališko opismenjevanje Gledališko ustvarjanje Učenje z gledališkimi pristopi
Kulturno-umetnostna vzgoja Oblikovanje gledališkega Učni pristopi, metode in
tehnike
Vzgoja gledalca dogodka Drama v izobraževanju,
gledališče v izobraževanju
Javno nastopanje
skupino za uskladitev terminologije s področja gledališke pedagogike,³ ki je
področje gledališke pedagogike razdelila na tri podpodročja: gledališko opi-
smenjevanje, gledališko ustvarjanje ter učenje s pomočjo gledaliških pristo-
pov (kot je drama v izobraževanju) (preglednica 1).
Gledališko opismenjevanje
Gledališko opismenjevanje je del širše kulturno-umetnostne vzgoje, h ka-
teri lahko šolsko okolje pomembno prispeva. Na gledališkem področju se to
kaže v organizaciji celovitega obiska gledališča. To pomeni, da se priprava
na ogled predstave začne že v učilnici (navadno pri pouku slovenščine), po
predstavi pa je nujna refleksija v obliki različnih ustvarjalnih dejavnosti. Cilj
gledališkega opismenjevanja je izobraziti avtonomne gledalce, ki bodo v gle-
dališče zahajali tudi po zaključenem obveznem šolanju.
Gledališko ustvarjanje
Ustvarjanje gledališča z otroki je v okviru slovenskega vzgojno-izobraževal-
nega sistema že kar stalnica, četudi gledališka umetnost v nasprotju z likovno
ali glasbeno ne zaseda mesta v obveznem predmetniku osnovne šole. Poteka
večinoma v okviru gledaliških krožkov in izbirnega predmeta gledališki klub.
Ustvarjalni proces se zaključi s predstavo, ki jo učitelj skupaj z učenci postavi
na (šolski) oder v sklopu raznih prireditev. Za otroke predstavlja edinstveno
izkušnjo javnega nastopanja.
Učenje s pomočjo gledaliških pristopov
Prva dva vidika gledališke pedagogike, pri katerih sta ključna cilja recepcija
ali produkcija gledališke umetnosti, sta kljub manjši zastopanosti v učnem
³ Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) je 1. 10. 2019 imenoval Delovno skupino za uskladitev
terminologije s področja gledališke pedagogike v sestavi predstavnikov Pedagoške fakultete
Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Zavoda za šolstvo RS, Dru-
štva za razvoj gledališča v izobraževanju, Slovenskega gledališkega inštituta ter Društva ustvar-
jalcev Taka Tuka. Konsenz delovne skupine je bil prvič javno predstavljen na 4. znanstveni kon-
ferenci Pedagoškega inštituta v letu 2019, v letu 2020 pa se pripravlja tudi okrogla miza, ki bo v
razpravo vključila širšo strokovno javnost.
251
