Page 255 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 255
Drama v izobraževanju kot celostni učni pristop
(dramskemu) kontekstu, osebni vpletenosti v učni proces ter simbolni pred-
stavitvi realnega življenja (Bowell in Heap 2013). Sodelujoči v drami vstopajo
v realne/fiktivne vloge, v realne/fiktivne odnose in raziskujejo realne/fiktivne
prostore. Izkušnje se povežejo v neločljivo celoto domišljije in realnosti, na že
doživeto imamo možnost pogledati z nove perspektive, preizkusiti nove na-
čine ravnanja in primerjati njihove vplive brez dejanskih posledic (Freebody
in Finneran 2015). To nam omogoča neomejena domišljija, ki je izključno
človeška lastnost – predstavljati si okoliščine, trenutno nedostopne našim
čutom. Četudi je domišljija nematerialna danost, oblikuje našo realnost – je
mentalno orodje, ki vpliva na naša pričakovanja in vedenje.
Raznolike možnosti učnega pristopa drame v izobraževanju povzameta P.
Bowell in Heap (2013, 3):
Drama udeležence opolnomoči. Enkraten proces uprizoritve v različ-
nih oblikah spodbuja razvoj ustvarjalnosti in domišljije, estetske obču-
tljivosti in izpolnjenosti. Drama prinaša priložnosti za raziskovanje in
refleksijo, praznovanje in izziv. Je priročno sredstvo za sodelovanje in
komunikacijo, ki lahko vpliva na človeška čustva, misli in vedenje. [. . .]
Pripomore k boljšemu zaznavanju in omogoča individualno izražanje
ter intelektualno ter emocionalno rast. Predstavlja okvir za raziskova-
nje idej in čustev ter oblikovanje novih vrednot. Vedno izhaja iz širšega
kulturnega okolja in pomaga mladim razumeti njih same ter svet okoli
njih.
Načrtovanje drame v izobraževanju
Drama v izobraževanju lahko zgoraj opisane možnosti uresniči zgolj, če je
ustrezno načrtovana in vodena. Naloga učitelja je, da že na začetku zastavi
jasne cilje, ki jih želi z dramo doseči (v določeni meri jih sicer lahko sproti
prilagaja), in poišče ustrezne strategije, s pomočjo katerih se med osrednjo
temo drame in učenci vzpostavi določen čustveni odnos. Ta omogoča nadalj-
nje aktivno raziskovanje in posledično poglabljanje znanja tako o vsebini kot
dramski formi. Bolj bo drama nagovorila vse udeležene, več se bodo iz nje na-
učili. Za to pa je v prvi vrsti odgovoren učitelj, ki mora dramo v izobraževanju,
kot kateri koli drugi učni pristop, natančno premisliti in vnaprej načrtovati.
Pogoji za dramo v izobraževanju
Za poglobljeno usvajanje novih znanj in spretnosti morajo biti izpolnjeni na-
slednji pogoji, kot jih povzemamo po Gillhamu (1994):
253
(dramskemu) kontekstu, osebni vpletenosti v učni proces ter simbolni pred-
stavitvi realnega življenja (Bowell in Heap 2013). Sodelujoči v drami vstopajo
v realne/fiktivne vloge, v realne/fiktivne odnose in raziskujejo realne/fiktivne
prostore. Izkušnje se povežejo v neločljivo celoto domišljije in realnosti, na že
doživeto imamo možnost pogledati z nove perspektive, preizkusiti nove na-
čine ravnanja in primerjati njihove vplive brez dejanskih posledic (Freebody
in Finneran 2015). To nam omogoča neomejena domišljija, ki je izključno
človeška lastnost – predstavljati si okoliščine, trenutno nedostopne našim
čutom. Četudi je domišljija nematerialna danost, oblikuje našo realnost – je
mentalno orodje, ki vpliva na naša pričakovanja in vedenje.
Raznolike možnosti učnega pristopa drame v izobraževanju povzameta P.
Bowell in Heap (2013, 3):
Drama udeležence opolnomoči. Enkraten proces uprizoritve v različ-
nih oblikah spodbuja razvoj ustvarjalnosti in domišljije, estetske obču-
tljivosti in izpolnjenosti. Drama prinaša priložnosti za raziskovanje in
refleksijo, praznovanje in izziv. Je priročno sredstvo za sodelovanje in
komunikacijo, ki lahko vpliva na človeška čustva, misli in vedenje. [. . .]
Pripomore k boljšemu zaznavanju in omogoča individualno izražanje
ter intelektualno ter emocionalno rast. Predstavlja okvir za raziskova-
nje idej in čustev ter oblikovanje novih vrednot. Vedno izhaja iz širšega
kulturnega okolja in pomaga mladim razumeti njih same ter svet okoli
njih.
Načrtovanje drame v izobraževanju
Drama v izobraževanju lahko zgoraj opisane možnosti uresniči zgolj, če je
ustrezno načrtovana in vodena. Naloga učitelja je, da že na začetku zastavi
jasne cilje, ki jih želi z dramo doseči (v določeni meri jih sicer lahko sproti
prilagaja), in poišče ustrezne strategije, s pomočjo katerih se med osrednjo
temo drame in učenci vzpostavi določen čustveni odnos. Ta omogoča nadalj-
nje aktivno raziskovanje in posledično poglabljanje znanja tako o vsebini kot
dramski formi. Bolj bo drama nagovorila vse udeležene, več se bodo iz nje na-
učili. Za to pa je v prvi vrsti odgovoren učitelj, ki mora dramo v izobraževanju,
kot kateri koli drugi učni pristop, natančno premisliti in vnaprej načrtovati.
Pogoji za dramo v izobraževanju
Za poglobljeno usvajanje novih znanj in spretnosti morajo biti izpolnjeni na-
slednji pogoji, kot jih povzemamo po Gillhamu (1994):
253
