Page 292 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 292
aša Dolenc Orbanić, Špela Kvas in Nives Kovač
uresničevanje načel vseživljenjskega učenja in za izboljšanje kompetenc je
potrebno celostno delovanje, ki omogoča učenje posameznih predmetov in
medpredmetnega povezovanja (Komisija Evropskih skupnosti 2008).
Slovenski učni načrti so doživeli veliko sprememb, nadgradenj in posodo-
bitev, a so še vedno ločeni po posameznih predmetnih področjih. Učni pro-
ces vsakega predmeta se izvaja po učnem načrtu predmeta. V vseh učnih na-
črtih so zapisana priporočila za medpredmetno povezovanje vsebin in poj-
mov, kar učitelju daje avtonomijo pri odločanju o načinu povezovanja. Učitelj
ima več možnosti za vključevanje vsebinske aktualizacije, interpretacije uč-
nih ciljev in vsebin (Birsa 2017). Z medpredmetnim povezovanjem želimo do-
seči celostno učenje, in sicer tako, da so učenci zmožni povezati ideje in kon-
cepte pri reševanju problemov in problemskih situacij (Birsa 2017). Medpred-
metno povezovanje otrokom pomaga videti širšo sliko, saj je potrebno pojav
osvetliti z več zornih kotov, da si o njem lahko ustvarijo celostno sliko. Ku-
rikularne povezave morajo vključevati vse korake učenja in vse faze učnega
procesa, vključno s preverjanjem in z ocenjevanjem učnih rezultatov (Pavlič
Škerjanc 2019). Pri starejših učencih pa ima medpredmetno povezovanje ve-
lik pomen tudi z vidika motivacije, saj zaradi občutka smiselnosti in avten-
tičnosti učne situacije zavzeteje sodelujejo. Poleg tega so dosežki večinoma
boljši od tistih, ki jih izkazujejo v klasičnih učnih situacijah (Rutar Ilc 2019). Kot
izpostavlja V. Štemberger (2008), je poleg prenosa znanja med posameznimi
področji pomemben tudi prenos spretnosti, veščin in razvitih sposobnosti
kot tudi vrednot in stališč.
Učenci velikokrat sami ne morejo uvideti medpredmetnih povezav, zato
je naloga učitelja, da jih ustrezno načrtuje, jih učencem predstavi in osmisli
(Štemberger 2008). Vsebine predmetov spoznavanje okolja in naravoslovje
in tehnika lahko smiselno povežemo z drugimi predmetnimi področji. Med-
predmetno povezovanje je ključno za boljše razumevanje naravnih pojavov
in procesov. J. E. Dyment, Hill in S. Emery (2015) opozarjajo na to, da je po-
trebno učno vsebino učencem predstaviti z več vidikov, za kar je nujno med-
predmetno povezovanje, predvsem tak pristop podpirajo pri vzgoji za traj-
nostni razvoj, saj menijo, da s povezovanjem znanj z različnih področij lahko
učence pripravimo za reševanje okoljske problematike in iskanje rešitev za
ohranjanje našega planeta. Kot izpostavlja B. Marentič Požarnik (2019), nobe-
nega okoljskega problema ni moč razumeti, kaj šele reševati, le s perspektive
enega predmeta.
Za doseganje celovitega in povezanega znanja ter razvijanje kompetenc
za vseživljenjsko učenje je potrebno spremeniti pristope poučevanja in pri
učencih razvijati kritično mišljenje za reševanje problemov. Številni sodobni
290
uresničevanje načel vseživljenjskega učenja in za izboljšanje kompetenc je
potrebno celostno delovanje, ki omogoča učenje posameznih predmetov in
medpredmetnega povezovanja (Komisija Evropskih skupnosti 2008).
Slovenski učni načrti so doživeli veliko sprememb, nadgradenj in posodo-
bitev, a so še vedno ločeni po posameznih predmetnih področjih. Učni pro-
ces vsakega predmeta se izvaja po učnem načrtu predmeta. V vseh učnih na-
črtih so zapisana priporočila za medpredmetno povezovanje vsebin in poj-
mov, kar učitelju daje avtonomijo pri odločanju o načinu povezovanja. Učitelj
ima več možnosti za vključevanje vsebinske aktualizacije, interpretacije uč-
nih ciljev in vsebin (Birsa 2017). Z medpredmetnim povezovanjem želimo do-
seči celostno učenje, in sicer tako, da so učenci zmožni povezati ideje in kon-
cepte pri reševanju problemov in problemskih situacij (Birsa 2017). Medpred-
metno povezovanje otrokom pomaga videti širšo sliko, saj je potrebno pojav
osvetliti z več zornih kotov, da si o njem lahko ustvarijo celostno sliko. Ku-
rikularne povezave morajo vključevati vse korake učenja in vse faze učnega
procesa, vključno s preverjanjem in z ocenjevanjem učnih rezultatov (Pavlič
Škerjanc 2019). Pri starejših učencih pa ima medpredmetno povezovanje ve-
lik pomen tudi z vidika motivacije, saj zaradi občutka smiselnosti in avten-
tičnosti učne situacije zavzeteje sodelujejo. Poleg tega so dosežki večinoma
boljši od tistih, ki jih izkazujejo v klasičnih učnih situacijah (Rutar Ilc 2019). Kot
izpostavlja V. Štemberger (2008), je poleg prenosa znanja med posameznimi
področji pomemben tudi prenos spretnosti, veščin in razvitih sposobnosti
kot tudi vrednot in stališč.
Učenci velikokrat sami ne morejo uvideti medpredmetnih povezav, zato
je naloga učitelja, da jih ustrezno načrtuje, jih učencem predstavi in osmisli
(Štemberger 2008). Vsebine predmetov spoznavanje okolja in naravoslovje
in tehnika lahko smiselno povežemo z drugimi predmetnimi področji. Med-
predmetno povezovanje je ključno za boljše razumevanje naravnih pojavov
in procesov. J. E. Dyment, Hill in S. Emery (2015) opozarjajo na to, da je po-
trebno učno vsebino učencem predstaviti z več vidikov, za kar je nujno med-
predmetno povezovanje, predvsem tak pristop podpirajo pri vzgoji za traj-
nostni razvoj, saj menijo, da s povezovanjem znanj z različnih področij lahko
učence pripravimo za reševanje okoljske problematike in iskanje rešitev za
ohranjanje našega planeta. Kot izpostavlja B. Marentič Požarnik (2019), nobe-
nega okoljskega problema ni moč razumeti, kaj šele reševati, le s perspektive
enega predmeta.
Za doseganje celovitega in povezanega znanja ter razvijanje kompetenc
za vseživljenjsko učenje je potrebno spremeniti pristope poučevanja in pri
učencih razvijati kritično mišljenje za reševanje problemov. Številni sodobni
290
