Page 293 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 293
Uporaba raziskovalnih škatel v naravi kot primer učinkovitega medpredmetnega povezovanja
pristopi poučevanja naravoslovja, med katerimi izpostavljamo izkustveno
učenje, stremijo k tem ciljem. Uvajanje izkustvenega pristopa pri učenju na-
ravoslovja izboljšuje motivacijo za učenje, spodbuja učenje, pridobivanje ter
razvijanje eksperimentalnih in komunikacijskih spretnosti ter razvija kritično
mišljenje, ustvarjalnost in pozitiven odnos do naravoslovja (Ferk Savec 2014).
Izkustveno učenje je še učinkovitejše, če izberemo učenje v naravi. Neposre-
den stik z naravo je zlasti v obdobju odraščanja za otroka zelo pomemben,
saj tako spozna naravne zakonitosti in povezanost živih bitij v naravi (Kata-
linič 2010). Učenci se učijo skozi dejavnosti, ki jih aktivno izvajajo. Pogosto
odkrivajo tudi svoje sposobnosti in interese, s katerimi presenečajo sebe in
druge.¹ Učenje na prostem lahko pomaga pri uresničevanju ciljev številnih
šolskih predmetov.
Pouk v naravi mora biti skrbno načrtovan in zahteva spodbudo in usmerja-
nje s strani učiteljev oz. vzgojiteljev (Katalinič 2010). Učitelji lahko vsako oko-
lje izkoristijo za učenje, če le znajo učenca pravilno usmerjati pri opazovanju
in ga spodbujati k veččutnemu spoznavanju okolice (Kruh 2016). Pomembno
je načrtovati dejavnosti, pri katerih so učenci samostojni in aktivni. Za pope-
stritev učenja na prostem lahko s predmeti oz. snovmi, najdenimi v okolici,
ustvarimo raziskovalne škatle, ki so učinkovit pripomoček za učenje.
Zamisel raziskovalne škatle je, da učenci samostojno raziskujejo. Za izde-
lavo lahko uporabimo škatle za čevlje, plastične ali lesene škatle, vse pa mo-
rajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete (npr. polžje hišice, lupine
školjk, vzmeti, ptičja peresa, tkanine, kamne, liste, plodove . . .), ki se vsebin-
sko povezujejo in dopolnjujejo. Škatle, ki jih lahko diferenciramo glede na
zahtevnost nalog, poimenujemo glede na vsebino. V škatlo poleg predmetov
sodijo tudi kartice, ki usmerjajo delo učenca. V vsaki škatli se nahaja splošna
kartica z navodili za delo, vsebinska kartica s seznamom stvari v škatli, usmer-
jevalna kartica, ki učenca usmerja pri posamezni nalogi, in delovne kartice z
nalogami za reševanje (Skribe Dimec 1998). Po opravljenem delu se je dobro
z učenci pogovoriti o novih spoznanjih, ugotovitvah, problemih in mnenjih o
raziskovalnih škatlah. Raziskovalne škatle se lahko uporabi za individualiza-
cijo in diferenciacijo pouka in tudi za učenje na prostem (Skribe Dimec 2007).
Namen in cilji raziskave
Izkustveno učenje in pouk na prostem sta pomembni izhodišči za poučevaje
okoljskih vsebin v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. M.
Koprivnik, M. Korban-Crnjavic in V. Hus (2016) navajajo, da želijo učitelji zna-
¹ Glej https://www.englishoutdoorcouncil.org/outdoor-learning.
291
pristopi poučevanja naravoslovja, med katerimi izpostavljamo izkustveno
učenje, stremijo k tem ciljem. Uvajanje izkustvenega pristopa pri učenju na-
ravoslovja izboljšuje motivacijo za učenje, spodbuja učenje, pridobivanje ter
razvijanje eksperimentalnih in komunikacijskih spretnosti ter razvija kritično
mišljenje, ustvarjalnost in pozitiven odnos do naravoslovja (Ferk Savec 2014).
Izkustveno učenje je še učinkovitejše, če izberemo učenje v naravi. Neposre-
den stik z naravo je zlasti v obdobju odraščanja za otroka zelo pomemben,
saj tako spozna naravne zakonitosti in povezanost živih bitij v naravi (Kata-
linič 2010). Učenci se učijo skozi dejavnosti, ki jih aktivno izvajajo. Pogosto
odkrivajo tudi svoje sposobnosti in interese, s katerimi presenečajo sebe in
druge.¹ Učenje na prostem lahko pomaga pri uresničevanju ciljev številnih
šolskih predmetov.
Pouk v naravi mora biti skrbno načrtovan in zahteva spodbudo in usmerja-
nje s strani učiteljev oz. vzgojiteljev (Katalinič 2010). Učitelji lahko vsako oko-
lje izkoristijo za učenje, če le znajo učenca pravilno usmerjati pri opazovanju
in ga spodbujati k veččutnemu spoznavanju okolice (Kruh 2016). Pomembno
je načrtovati dejavnosti, pri katerih so učenci samostojni in aktivni. Za pope-
stritev učenja na prostem lahko s predmeti oz. snovmi, najdenimi v okolici,
ustvarimo raziskovalne škatle, ki so učinkovit pripomoček za učenje.
Zamisel raziskovalne škatle je, da učenci samostojno raziskujejo. Za izde-
lavo lahko uporabimo škatle za čevlje, plastične ali lesene škatle, vse pa mo-
rajo imeti pokrov. V škatlo damo različne predmete (npr. polžje hišice, lupine
školjk, vzmeti, ptičja peresa, tkanine, kamne, liste, plodove . . .), ki se vsebin-
sko povezujejo in dopolnjujejo. Škatle, ki jih lahko diferenciramo glede na
zahtevnost nalog, poimenujemo glede na vsebino. V škatlo poleg predmetov
sodijo tudi kartice, ki usmerjajo delo učenca. V vsaki škatli se nahaja splošna
kartica z navodili za delo, vsebinska kartica s seznamom stvari v škatli, usmer-
jevalna kartica, ki učenca usmerja pri posamezni nalogi, in delovne kartice z
nalogami za reševanje (Skribe Dimec 1998). Po opravljenem delu se je dobro
z učenci pogovoriti o novih spoznanjih, ugotovitvah, problemih in mnenjih o
raziskovalnih škatlah. Raziskovalne škatle se lahko uporabi za individualiza-
cijo in diferenciacijo pouka in tudi za učenje na prostem (Skribe Dimec 2007).
Namen in cilji raziskave
Izkustveno učenje in pouk na prostem sta pomembni izhodišči za poučevaje
okoljskih vsebin v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. M.
Koprivnik, M. Korban-Crnjavic in V. Hus (2016) navajajo, da želijo učitelji zna-
¹ Glej https://www.englishoutdoorcouncil.org/outdoor-learning.
291
