Page 294 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 294
aša Dolenc Orbanić, Špela Kvas in Nives Kovač
nje in usposobljenost za poučevanje okoljskih vsebin zunaj učilnice prido-
biti predvsem s primeri dobrih praks. V ta namen smo načrtovali raziskavo,
s katero smo želeli z uporabo sodobnih pristopov poučevanja in medpred-
metnim povezovanjem učencem v tretjem razredu osnovne šole na čim za-
nimivejši način približati vsakdanjo temo, kot je voda. To temo smo izbrali na
podlagi raziskav, ki kažejo, da ima prav izobraževanje o vodi velik učinek na
oblikovanje učenčevih predstav in mnenja o vodi, odnosa do rabe vode ter
ozaveščenosti do okolja (Coban idr. 2011). Želeli smo raziskati možnost prak-
tične uporabe raziskovalnih škatel, ki omogočajo medpredmetno povezova-
nje ciljev iz učnih načrtov ter izkustveno učenje v naravi. Posebno pozornost
smo namenili evalvaciji učinkovitosti dela z raziskovalnimi škatlami in odzivu
učencev pri učenju v naravi.
Metodologija
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo peda-
goškega raziskovanja.
Vzorec
Raziskava temelji na neslučajnostnem, namensko izbranem vzorcu. Dejavno-
sti smo izvedli s 27 učenci, od tega je bilo 17 deklet (63 ) in 10 fantov (37 )
3. razreda podravske osnovne šole.
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Pred izvedbo raziskave smo natančno pregledali učne načrte za 3. razred in
se odločili za obravnavo vode skozi raziskovanje njenih lastnosti, problema-
tike onesnaženosti, potoka kot življenjskega okolja za rastline in za živali ter
naravne in kulturne dediščine. Vsako tematiko smo povezali tudi z drugimi
predmeti: matematiko, slovenščino, likovno umetnostjo, glasbeno umet-
nostjo in športom. Pred načrtovanjem raziskovalnih škatel smo natančno
pregledali teren, določili rastline in živali, ki v tem okolju živijo, in na podlagi
tega zasnovali ustrezne dejavnosti. Upoštevali smo naravno in kulturno de-
diščino tega okolja in jo smiselno vključili v naloge raziskovalne škatle. Pri
načrtovanju smo poskušali izhajati iz učenčevih izkušenj ter jih zasnovati čim
zanimivejše. Praktične dejavnosti z raziskovalnimi škatlami smo izvedli maja
2019 v bližini izbrane osnovne šole, ob potoku Bistrica, v obsegu 5 šolskih ur.
Pred samo izvedbo smo pridobili soglasja s strani vodstva osnovne šole in
staršev sodelujočih učencev. Evalvacija izvedenih dejavnosti je temeljila na
kvalitativnih podatkih, ki smo jih pridobili na podlagi tehnike neposrednega
292
nje in usposobljenost za poučevanje okoljskih vsebin zunaj učilnice prido-
biti predvsem s primeri dobrih praks. V ta namen smo načrtovali raziskavo,
s katero smo želeli z uporabo sodobnih pristopov poučevanja in medpred-
metnim povezovanjem učencem v tretjem razredu osnovne šole na čim za-
nimivejši način približati vsakdanjo temo, kot je voda. To temo smo izbrali na
podlagi raziskav, ki kažejo, da ima prav izobraževanje o vodi velik učinek na
oblikovanje učenčevih predstav in mnenja o vodi, odnosa do rabe vode ter
ozaveščenosti do okolja (Coban idr. 2011). Želeli smo raziskati možnost prak-
tične uporabe raziskovalnih škatel, ki omogočajo medpredmetno povezova-
nje ciljev iz učnih načrtov ter izkustveno učenje v naravi. Posebno pozornost
smo namenili evalvaciji učinkovitosti dela z raziskovalnimi škatlami in odzivu
učencev pri učenju v naravi.
Metodologija
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo peda-
goškega raziskovanja.
Vzorec
Raziskava temelji na neslučajnostnem, namensko izbranem vzorcu. Dejavno-
sti smo izvedli s 27 učenci, od tega je bilo 17 deklet (63 ) in 10 fantov (37 )
3. razreda podravske osnovne šole.
Postopek zbiranja in obdelave podatkov
Pred izvedbo raziskave smo natančno pregledali učne načrte za 3. razred in
se odločili za obravnavo vode skozi raziskovanje njenih lastnosti, problema-
tike onesnaženosti, potoka kot življenjskega okolja za rastline in za živali ter
naravne in kulturne dediščine. Vsako tematiko smo povezali tudi z drugimi
predmeti: matematiko, slovenščino, likovno umetnostjo, glasbeno umet-
nostjo in športom. Pred načrtovanjem raziskovalnih škatel smo natančno
pregledali teren, določili rastline in živali, ki v tem okolju živijo, in na podlagi
tega zasnovali ustrezne dejavnosti. Upoštevali smo naravno in kulturno de-
diščino tega okolja in jo smiselno vključili v naloge raziskovalne škatle. Pri
načrtovanju smo poskušali izhajati iz učenčevih izkušenj ter jih zasnovati čim
zanimivejše. Praktične dejavnosti z raziskovalnimi škatlami smo izvedli maja
2019 v bližini izbrane osnovne šole, ob potoku Bistrica, v obsegu 5 šolskih ur.
Pred samo izvedbo smo pridobili soglasja s strani vodstva osnovne šole in
staršev sodelujočih učencev. Evalvacija izvedenih dejavnosti je temeljila na
kvalitativnih podatkih, ki smo jih pridobili na podlagi tehnike neposrednega
292
