Page 97 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
Transdisciplinarne teme namesto predmetov
Otroci v drugem in tretjem razredu so imeli centralno idejo o človeških
odkritjih. Odkritja so si ogledali skupaj s skupino, nato jih je učiteljica
spodbudila [. . .], da so našli odkritje, ki jih je najbolj pritegnilo. Pogle-
dali so, kaj je bilo odkrito in v kaj se je to razvilo. Lahko si predstavljate,
da je vsaj eden od fantov izbral avtomobile. To jim je omogočilo, da so
razširili svoje znanje o tem, od kod so prišli avtomobili, kako so izgle-
dali, zakaj so jih ljudje potrebovali in kam gre razvoj v prihodnosti. Raz-
širili so razumevanje in ideje. [. . .] Šestletni otrok se je pri centralni ideji
o odkritjih navdušil nad medicino in na koncu so raziskovali moderne
proteze, ki jih uporabljajo paraolimpijci.
Centralne ideje torej otrokom omogočajo, da najdejo nekaj, kar zares
spodbudi njihovo radovednost in željo po raziskovanju. Podobno je kot
takrat, ko izbereš neko temo, na primer v nižjih razredih je to tema o
oceanih, piratih itd. Centralna ideja usmerja aktivnosti, ki se dogajajo v
učilnici. So zelo skrbno vodene, da ni vpliva na otroke in da so nevtralne,
tako da otroci sami skonstruirajo pomen. Primerne so tudi letom. Naši
predšolski otroci so imeli centralno idejo o tem, kako se igramo, kar je
bilo zelo lepo. Nekoliko starejši so raziskovali pravljice, kako in kaj se iz
njih lahko naučimo. In to je bila seveda priložnost, da so kakšno tudi
napisali.
To je torej koncept centralnih idej. Uči jih veščin, kako predstaviti neko
idejo, navdihuje jih, da se poglobijo v neko temo.
Če analiziramo primer centralne ideje o človeških odkritjih, ugotovimo, da
posega tako na področje matematike (učenci so ustvarili časovnico odkritij,
naredili so anketo med starši, analizirali rezultate in z grafikoni prikazali, v ko-
likšni meri ti uporabljajo različne stroje, koliko časa prihranijo z njihovo upo-
rabo ipd.), znanosti (ugotavljali so, kako različni stroji delujejo, in spoznavali
osnove mehanike, elektrike itd.), družbenih ved (kako so odkritja spremenila
življenje ljudi), naravoslovja in ekologije (kakšen je bil ekološki vpliv strojev,
zakaj danes razvijamo električne avtomobile, ali je prevoz z vlaki ekološko
smiselnejši kot s tovornjaki ipd.) kot osebne, socialne in telesne vzgoje (pri-
mer protetike).
Koncept transdisciplinarnih tem omogoča, da otroci istočasno usvajajo
pomembne vsebine na številnih predmetnih področjih, ker te sestavljajo
neko smiselno celoto. Učijo se na primer, kako ustvariti graf, zato da lahko
prikažejo rezultate ankete. Rezultate ankete pa morajo prikazati zato, ker en-
krat tedensko »sodelujejo na tako imenovani skupščini ali plenarnem sreča-
nju, kjer celotni šoli predstavijo rezultate svojega dela,« pojasnjuje učiteljica
95
Otroci v drugem in tretjem razredu so imeli centralno idejo o človeških
odkritjih. Odkritja so si ogledali skupaj s skupino, nato jih je učiteljica
spodbudila [. . .], da so našli odkritje, ki jih je najbolj pritegnilo. Pogle-
dali so, kaj je bilo odkrito in v kaj se je to razvilo. Lahko si predstavljate,
da je vsaj eden od fantov izbral avtomobile. To jim je omogočilo, da so
razširili svoje znanje o tem, od kod so prišli avtomobili, kako so izgle-
dali, zakaj so jih ljudje potrebovali in kam gre razvoj v prihodnosti. Raz-
širili so razumevanje in ideje. [. . .] Šestletni otrok se je pri centralni ideji
o odkritjih navdušil nad medicino in na koncu so raziskovali moderne
proteze, ki jih uporabljajo paraolimpijci.
Centralne ideje torej otrokom omogočajo, da najdejo nekaj, kar zares
spodbudi njihovo radovednost in željo po raziskovanju. Podobno je kot
takrat, ko izbereš neko temo, na primer v nižjih razredih je to tema o
oceanih, piratih itd. Centralna ideja usmerja aktivnosti, ki se dogajajo v
učilnici. So zelo skrbno vodene, da ni vpliva na otroke in da so nevtralne,
tako da otroci sami skonstruirajo pomen. Primerne so tudi letom. Naši
predšolski otroci so imeli centralno idejo o tem, kako se igramo, kar je
bilo zelo lepo. Nekoliko starejši so raziskovali pravljice, kako in kaj se iz
njih lahko naučimo. In to je bila seveda priložnost, da so kakšno tudi
napisali.
To je torej koncept centralnih idej. Uči jih veščin, kako predstaviti neko
idejo, navdihuje jih, da se poglobijo v neko temo.
Če analiziramo primer centralne ideje o človeških odkritjih, ugotovimo, da
posega tako na področje matematike (učenci so ustvarili časovnico odkritij,
naredili so anketo med starši, analizirali rezultate in z grafikoni prikazali, v ko-
likšni meri ti uporabljajo različne stroje, koliko časa prihranijo z njihovo upo-
rabo ipd.), znanosti (ugotavljali so, kako različni stroji delujejo, in spoznavali
osnove mehanike, elektrike itd.), družbenih ved (kako so odkritja spremenila
življenje ljudi), naravoslovja in ekologije (kakšen je bil ekološki vpliv strojev,
zakaj danes razvijamo električne avtomobile, ali je prevoz z vlaki ekološko
smiselnejši kot s tovornjaki ipd.) kot osebne, socialne in telesne vzgoje (pri-
mer protetike).
Koncept transdisciplinarnih tem omogoča, da otroci istočasno usvajajo
pomembne vsebine na številnih predmetnih področjih, ker te sestavljajo
neko smiselno celoto. Učijo se na primer, kako ustvariti graf, zato da lahko
prikažejo rezultate ankete. Rezultate ankete pa morajo prikazati zato, ker en-
krat tedensko »sodelujejo na tako imenovani skupščini ali plenarnem sreča-
nju, kjer celotni šoli predstavijo rezultate svojega dela,« pojasnjuje učiteljica
95
