Page 96 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 96
a Brezigar
Kako deluje svet? centralno idejo »Vse žive stvari gredo skozi proces spremi-
njanja«, sedemletniki pa »Na Zemljo vplivajo zunanje in notranje sile«, kjer
so se ukvarjali z onesnaževanjem, geologijo, s fiziko in z astronomijo (»Načrt
dela LIS za šolsko leto 2018–2019« 2018).
To raziskovanje je zahtevno, poglobljeno in običajno traja več tednov (In-
ternational Baccalaureate Organisation 2009). V izbrani šoli na primer razi-
skovanje vsake centralne ideje traja šest tednov, tedensko temu namenjajo
vsaj deset ur. Ker se te ideje povezujejo s svetom izven šole, učenci zaznavajo
njihovo relevantnost, se angažirano povežejo z njimi ter jih vidijo kot izziv,
pojasnjuje učiteljica 4.
Učenčeva (samo)refleksija in centralne ideje
»Učenci, ki se učijo na takšen način, začenjajo razmišljati o svojih vlogah in
odgovornostih kot učenci ter postanejo aktivno vključeni v svoje izobraževa-
nje,« pravi učiteljica 3. K sprejemanju te odgovornosti za lastno učenje pripo-
more verjetno tudi velik poudarek sistema IB na učenčevi (samo)refleksiji (In-
ternational Baccalaureate Organisation 2009). Vsi postopki evalvacije vklju-
čujejo tudi učenčevo samoevalvacijo o pridobljenem znanju, razumevanju
konceptov, izkazovanju lastnosti in vedenja, ki so zajete v učenčevem pro-
filu in v PYP-odnosih (International Baccalaureate Organisation 2011). Nena-
zadnje tudi spričevalo, ki predstavlja zaključek vsake centralne ideje, zajema
vse predhodno naštete prvine, poleg njih pa še evalvacijo transdisciplinar-
nih kompetenc. Ob določitvi vsake centralne ideje učitelj opredeli tudi pred-
metna področja, na katere posega centralna ideja (učiteljica 7), v načrtu dela
opredeli predmetne vsebine, ki jih bo s temo obravnaval (učiteljica 5), spri-
čevalo pa zajema vedno daljši (polstranski) komentar učitelja in enako dolgo
učenčevo (samo)refleksijo o tem, kaj je v tej temi spoznal.
Ravnateljica poudarja, da vsi učenci spoznajo, da jih enota poizvedovanja
vključuje v poglobljeno spoznavanje pomembne ideje (t. i. centralne ideje) in
da bodo učitelji iskali pokazatelje, kako dobro razumejo tisto centralno idejo.
Pojasnjuje, da učenci pričakujejo, da bodo lahko delali na več načinov, sami in
v skupinah, in da bodo učitelji ustvarjali pogoje, da se bodo lahko učili sami.
Ravnateljica je poudarila, da je pomembna prednost transdisciplinarnih
tem in posledično centralnih idej tudi v tem, da učencem omogočajo, da zno-
traj teme najdejo nekaj, kar jih zanima, in to razvijajo. Ker vsak učenec razi-
skuje neko drugo področje, lahko sklepamo, da je znanje, ki ga kumulativno
ustvarjajo, zelo široko in raznoliko. Ravnateljica je to prednost transdiscipli-
narnih tem pojasnila takole:
94
Kako deluje svet? centralno idejo »Vse žive stvari gredo skozi proces spremi-
njanja«, sedemletniki pa »Na Zemljo vplivajo zunanje in notranje sile«, kjer
so se ukvarjali z onesnaževanjem, geologijo, s fiziko in z astronomijo (»Načrt
dela LIS za šolsko leto 2018–2019« 2018).
To raziskovanje je zahtevno, poglobljeno in običajno traja več tednov (In-
ternational Baccalaureate Organisation 2009). V izbrani šoli na primer razi-
skovanje vsake centralne ideje traja šest tednov, tedensko temu namenjajo
vsaj deset ur. Ker se te ideje povezujejo s svetom izven šole, učenci zaznavajo
njihovo relevantnost, se angažirano povežejo z njimi ter jih vidijo kot izziv,
pojasnjuje učiteljica 4.
Učenčeva (samo)refleksija in centralne ideje
»Učenci, ki se učijo na takšen način, začenjajo razmišljati o svojih vlogah in
odgovornostih kot učenci ter postanejo aktivno vključeni v svoje izobraževa-
nje,« pravi učiteljica 3. K sprejemanju te odgovornosti za lastno učenje pripo-
more verjetno tudi velik poudarek sistema IB na učenčevi (samo)refleksiji (In-
ternational Baccalaureate Organisation 2009). Vsi postopki evalvacije vklju-
čujejo tudi učenčevo samoevalvacijo o pridobljenem znanju, razumevanju
konceptov, izkazovanju lastnosti in vedenja, ki so zajete v učenčevem pro-
filu in v PYP-odnosih (International Baccalaureate Organisation 2011). Nena-
zadnje tudi spričevalo, ki predstavlja zaključek vsake centralne ideje, zajema
vse predhodno naštete prvine, poleg njih pa še evalvacijo transdisciplinar-
nih kompetenc. Ob določitvi vsake centralne ideje učitelj opredeli tudi pred-
metna področja, na katere posega centralna ideja (učiteljica 7), v načrtu dela
opredeli predmetne vsebine, ki jih bo s temo obravnaval (učiteljica 5), spri-
čevalo pa zajema vedno daljši (polstranski) komentar učitelja in enako dolgo
učenčevo (samo)refleksijo o tem, kaj je v tej temi spoznal.
Ravnateljica poudarja, da vsi učenci spoznajo, da jih enota poizvedovanja
vključuje v poglobljeno spoznavanje pomembne ideje (t. i. centralne ideje) in
da bodo učitelji iskali pokazatelje, kako dobro razumejo tisto centralno idejo.
Pojasnjuje, da učenci pričakujejo, da bodo lahko delali na več načinov, sami in
v skupinah, in da bodo učitelji ustvarjali pogoje, da se bodo lahko učili sami.
Ravnateljica je poudarila, da je pomembna prednost transdisciplinarnih
tem in posledično centralnih idej tudi v tem, da učencem omogočajo, da zno-
traj teme najdejo nekaj, kar jih zanima, in to razvijajo. Ker vsak učenec razi-
skuje neko drugo področje, lahko sklepamo, da je znanje, ki ga kumulativno
ustvarjajo, zelo široko in raznoliko. Ravnateljica je to prednost transdiscipli-
narnih tem pojasnila takole:
94
