Page 92 - Volk, Marina, Štemberger, Tina, Sila, Anita, Kovač, Nives. Ur. 2021. Medpredmetno povezovanje: pot do uresničevanja vzgojno-izobraževalnih ciljev. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 92
a Brezigar
skupne človečnosti in so pripravljeni uporabiti pridobljeno znanje v re-
alnem svetu, v zapletenih in nepredvidljivih situacijah.
Iz zapisanega je mogoče razbrati, da se IB PYP osredotoča na celovit razvoj
otroka, tako v učilnici kot izven nje, in da je sistem IB PYP nastal kot odgo-
vor na vprašanje, kakšnega učenca želimo oblikovati. Ravnateljica je ta ra-
zvoj pojasnila takole: »PYP je bil razvit kot mednarodni program. Začeli so
od začetka in z ničle. Vprašali so se, kaj potrebujejo, da bi izoblikovali global-
nega mednarodnega prebivalca. Kaj je tisto, kar morajo dati otrokom, da so
lahko danes uspešni.« Zato, pojasnjuje ravnateljica, se IB-programu nikoli ni
bilo treba bojevati z lastno zgodovino, kot to počnejo vsi javni šolski sistemi,
temveč so pri njegovi zasnovi lahko začeli »z nule«, brez predhodnih omeji-
tev, miselnih vzorcev in zatečenega stanja. Razmišljali so, kaj otrok potrebuje,
da bo danes lahko uspešen. Tako samega sistema niso zasnovali na vsebini
predmetov oziroma na kurikulu, temveč na lastnostih in veščinah, ki naj bi jih
imeli otroci, ko zaključijo šolanje, in na mehanizmih, ki to omogočajo, zaklju-
čuje ravnateljica.
Svojo vizijo, kakšnega mladega človeka želijo razvijati, je IBO operacionali-
ziral s tako imenovanim učenčevim profilom (angl. learner profile), s katerim
(ob razvoju akademskih veščin) sistem IB posveča pozornost osebnostnemu
razvoju otroka, tako da sistematično in konsistentno spodbuja vrednote, ki
sestavljajo učenčev profil. Učenci si tako skozi celotno šolanje prizadevajo,⁵
da: so poizvedovalci (angl. inquirer), imajo znanje (angl. knowledgeable), raz-
mišljajo (angl. thinker), dobro komunicirajo (angl. communicator), so načelni
(angl. principled), razgledani (angl. open-minded), skrbijo za druge (angl. ca-
ring), so nagnjeni k tveganju (angl. risk-takers), uravnoteženi pri svojem de-
lovanju (angl. balanced) in uporabljajo refleksijo (angl. reflective).
Pri spodbujanju teh vrednot si učitelji pomagajo z drugim orodjem – tako
imenovanimi PYP-odnosi (angl. PYP attitudes), ki predstavljajo nekakšno pot,
smernice, s katerimi učitelji učencem pomagajo, da se razvijajo v skladu z
učenčevim profilom (učiteljica 1).
Obe orodji dopolnjujejo transdisciplinarne veščine,⁶ ki jih učitelji razvijajo
⁵ To prizadevanje sistem IB zelo konkretno spodbuja in nagrajuje, tudi z javno pohvalo in prizna-
nji na skupnih tedenskih dogodkih, kjer otroci predstavijo, kaj so se naučili. Poleg tega sistem
IB omogoča spodbujanje teh vrednot, npr. z uporabo temu namenjenih nalepk v razredu (In-
ternational Baccalaureate Organisation 2009).
⁶ Te so: samoorganiziranje (angl. self-management skills), veščine razmišljanja (angl. thinking
skills), socialne veščine (angl. social skills), veščine poizvedovanja (angl. research skills). Vsaka
izmed teh veščin se nadalje členi na specifičnejše veščine. Socialne veščine se na primer členijo
90
skupne človečnosti in so pripravljeni uporabiti pridobljeno znanje v re-
alnem svetu, v zapletenih in nepredvidljivih situacijah.
Iz zapisanega je mogoče razbrati, da se IB PYP osredotoča na celovit razvoj
otroka, tako v učilnici kot izven nje, in da je sistem IB PYP nastal kot odgo-
vor na vprašanje, kakšnega učenca želimo oblikovati. Ravnateljica je ta ra-
zvoj pojasnila takole: »PYP je bil razvit kot mednarodni program. Začeli so
od začetka in z ničle. Vprašali so se, kaj potrebujejo, da bi izoblikovali global-
nega mednarodnega prebivalca. Kaj je tisto, kar morajo dati otrokom, da so
lahko danes uspešni.« Zato, pojasnjuje ravnateljica, se IB-programu nikoli ni
bilo treba bojevati z lastno zgodovino, kot to počnejo vsi javni šolski sistemi,
temveč so pri njegovi zasnovi lahko začeli »z nule«, brez predhodnih omeji-
tev, miselnih vzorcev in zatečenega stanja. Razmišljali so, kaj otrok potrebuje,
da bo danes lahko uspešen. Tako samega sistema niso zasnovali na vsebini
predmetov oziroma na kurikulu, temveč na lastnostih in veščinah, ki naj bi jih
imeli otroci, ko zaključijo šolanje, in na mehanizmih, ki to omogočajo, zaklju-
čuje ravnateljica.
Svojo vizijo, kakšnega mladega človeka želijo razvijati, je IBO operacionali-
ziral s tako imenovanim učenčevim profilom (angl. learner profile), s katerim
(ob razvoju akademskih veščin) sistem IB posveča pozornost osebnostnemu
razvoju otroka, tako da sistematično in konsistentno spodbuja vrednote, ki
sestavljajo učenčev profil. Učenci si tako skozi celotno šolanje prizadevajo,⁵
da: so poizvedovalci (angl. inquirer), imajo znanje (angl. knowledgeable), raz-
mišljajo (angl. thinker), dobro komunicirajo (angl. communicator), so načelni
(angl. principled), razgledani (angl. open-minded), skrbijo za druge (angl. ca-
ring), so nagnjeni k tveganju (angl. risk-takers), uravnoteženi pri svojem de-
lovanju (angl. balanced) in uporabljajo refleksijo (angl. reflective).
Pri spodbujanju teh vrednot si učitelji pomagajo z drugim orodjem – tako
imenovanimi PYP-odnosi (angl. PYP attitudes), ki predstavljajo nekakšno pot,
smernice, s katerimi učitelji učencem pomagajo, da se razvijajo v skladu z
učenčevim profilom (učiteljica 1).
Obe orodji dopolnjujejo transdisciplinarne veščine,⁶ ki jih učitelji razvijajo
⁵ To prizadevanje sistem IB zelo konkretno spodbuja in nagrajuje, tudi z javno pohvalo in prizna-
nji na skupnih tedenskih dogodkih, kjer otroci predstavijo, kaj so se naučili. Poleg tega sistem
IB omogoča spodbujanje teh vrednot, npr. z uporabo temu namenjenih nalepk v razredu (In-
ternational Baccalaureate Organisation 2009).
⁶ Te so: samoorganiziranje (angl. self-management skills), veščine razmišljanja (angl. thinking
skills), socialne veščine (angl. social skills), veščine poizvedovanja (angl. research skills). Vsaka
izmed teh veščin se nadalje členi na specifičnejše veščine. Socialne veščine se na primer členijo
90
