Page 50 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 50
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
govora na trajnostni razvoj turizma t. i. angleške skovanke responsu-
stable (Mihalicˇ 2016). Terminologija pomena in izraza »trajnosti« se
je v cˇasu spreminjala, dopolnjevala in razvijala v razlicˇnih konceptih
ter ravneh in se skladno z obravnavano temo povezuje z razvojem
razumevanja odgovornosti. Aktualni diskurz se odvija na ravni po-
vezanosti odgovornosti in trajnosti.
Izrazi, kot so trajnostna blaginja, trajnostna potrošnja in trajnostni
nacˇin življenja, so posledica razvoja odgovornosti (Jackson 2005).
Koncept trajnosti vsebuje vzporednice z odgovornostjo, ki je potreb-
na za njegovo udejanjanje, pri cˇemer je odgovornost nosilec zaveda-
nja, etike in ravnanja, kar podrobneje obravnavamo v nadaljevanju.
Mnogi trajnost in odgovornost povezujejo izrecno z ekološkim pou-
darkom v turizmu, zato so relativno zapostavljena socialna, gospo-
50 darska, politicˇna in kulturna vprašanja. Podrocˇja okoljske2 in social-
ne pravicˇnosti so zapleteno povezana in zahtevajo celovito obrav-
navo ter pozornost. Ne glede na razlicˇna pojmovanja modelov in
praks se pojma »odgovornost« in »trajnost« pojavljata v kontekstu
povezanih ali enakih vrednotenj, ki jih postmoderna družba s pre-
vladujocˇimi liberalisticˇnimi pravili znova vzpostavlja. V sodobnem
tržnem gospodarstvu se poleg pomena posameznika v ospredje po-
stavlja korist in blaginjo vecˇjega števila ljudi (Harris 2002). Pri tem
Harris (2002, 171) poudarja: »Cˇ e smo ravnali tako, da bo naše delova-
nje koristilo cˇim vecˇjemu številu ljudi, smo prispevali k izboljšanju
sveta.« Podobno Holden (2016) trajnostni razvoj turizma osredotocˇa
na ljudi in naravno okolje, na demokracijo in nacˇrtovanje »od spodaj
navzgor«. V tem se kaže pristop odgovornosti za ohranjanje in vzdr-
ževanje trajnega stanja turisticˇnega sistema, ki je pogoj za obstoj in
razvoj turizma na višji in kakovostnejši ravni.
Z vsebinskega vidika prepletanja odgovornosti in trajnosti je za ra-
zumevanje povezanosti in razlik kljucˇen vpogled v notranjo struktu-
2. Pogosto v razlicˇni literaturi zasledimo prepletanje uporabe pojmov okoljski in
ekološki. Za nadaljnje razumevanje obeh izrazov pojasnjujemo tri razlicˇice najpogo-
stejše obravnave, in sicer: ekološki se dosledno omejuje samo na naravoslovno bio-
loško podrocˇje; ekološki ne pokriva samo naravoslovno-biološkega podrocˇja, ampak
tudi družbene, kulturne in tehnicˇne vidike razmerij cˇloveka z naravo; okoljski obsega
raziskovanje cˇloveških vzrokov za spremembe v okolju in naravi, sanacijske ukrepe,
aktivnosti ter preventivne ukrepe in aktivnosti. Izraz ekološki ne nadomešcˇa izraza
okoljski, ker slednji vkljucˇuje širše pojmovanje in poleg naravnih zakonitosti upošte-
va cˇloveka, njegov odnos do okolja in družbene zakonitosti razvoja (Kirn 2003, 29). Za
potrebe našega podrocˇja uporabljamo izraz okolje v širšem kontekstu obravnave.
govora na trajnostni razvoj turizma t. i. angleške skovanke responsu-
stable (Mihalicˇ 2016). Terminologija pomena in izraza »trajnosti« se
je v cˇasu spreminjala, dopolnjevala in razvijala v razlicˇnih konceptih
ter ravneh in se skladno z obravnavano temo povezuje z razvojem
razumevanja odgovornosti. Aktualni diskurz se odvija na ravni po-
vezanosti odgovornosti in trajnosti.
Izrazi, kot so trajnostna blaginja, trajnostna potrošnja in trajnostni
nacˇin življenja, so posledica razvoja odgovornosti (Jackson 2005).
Koncept trajnosti vsebuje vzporednice z odgovornostjo, ki je potreb-
na za njegovo udejanjanje, pri cˇemer je odgovornost nosilec zaveda-
nja, etike in ravnanja, kar podrobneje obravnavamo v nadaljevanju.
Mnogi trajnost in odgovornost povezujejo izrecno z ekološkim pou-
darkom v turizmu, zato so relativno zapostavljena socialna, gospo-
50 darska, politicˇna in kulturna vprašanja. Podrocˇja okoljske2 in social-
ne pravicˇnosti so zapleteno povezana in zahtevajo celovito obrav-
navo ter pozornost. Ne glede na razlicˇna pojmovanja modelov in
praks se pojma »odgovornost« in »trajnost« pojavljata v kontekstu
povezanih ali enakih vrednotenj, ki jih postmoderna družba s pre-
vladujocˇimi liberalisticˇnimi pravili znova vzpostavlja. V sodobnem
tržnem gospodarstvu se poleg pomena posameznika v ospredje po-
stavlja korist in blaginjo vecˇjega števila ljudi (Harris 2002). Pri tem
Harris (2002, 171) poudarja: »Cˇ e smo ravnali tako, da bo naše delova-
nje koristilo cˇim vecˇjemu številu ljudi, smo prispevali k izboljšanju
sveta.« Podobno Holden (2016) trajnostni razvoj turizma osredotocˇa
na ljudi in naravno okolje, na demokracijo in nacˇrtovanje »od spodaj
navzgor«. V tem se kaže pristop odgovornosti za ohranjanje in vzdr-
ževanje trajnega stanja turisticˇnega sistema, ki je pogoj za obstoj in
razvoj turizma na višji in kakovostnejši ravni.
Z vsebinskega vidika prepletanja odgovornosti in trajnosti je za ra-
zumevanje povezanosti in razlik kljucˇen vpogled v notranjo struktu-
2. Pogosto v razlicˇni literaturi zasledimo prepletanje uporabe pojmov okoljski in
ekološki. Za nadaljnje razumevanje obeh izrazov pojasnjujemo tri razlicˇice najpogo-
stejše obravnave, in sicer: ekološki se dosledno omejuje samo na naravoslovno bio-
loško podrocˇje; ekološki ne pokriva samo naravoslovno-biološkega podrocˇja, ampak
tudi družbene, kulturne in tehnicˇne vidike razmerij cˇloveka z naravo; okoljski obsega
raziskovanje cˇloveških vzrokov za spremembe v okolju in naravi, sanacijske ukrepe,
aktivnosti ter preventivne ukrepe in aktivnosti. Izraz ekološki ne nadomešcˇa izraza
okoljski, ker slednji vkljucˇuje širše pojmovanje in poleg naravnih zakonitosti upošte-
va cˇloveka, njegov odnos do okolja in družbene zakonitosti razvoja (Kirn 2003, 29). Za
potrebe našega podrocˇja uporabljamo izraz okolje v širšem kontekstu obravnave.
