Page 52 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
Preglednica 4.1 Nadaljevanje s prejšnje strani
Termin Vsebinski pomen Avtorji/inštitucije
Odgovorni Koncept, ki se povezuje v razlicˇ- Butler (1991); Fenell (2006); Bra-
turizem nih raziskavah z okoljskimi pro- mwell idr. (2008); Goodwin
blemi v turizmu. (2011); Leslie (2012)
Opredelitev odgovornega turiz- International Conference on Re-
ma v povezavi z odgovornim de- sponsible Tourism in Destinati-
lovanjem in aktivnostjo v praksi ons (2002); Tourism Sustainabi-
je navedena v številnih globalnih lity Group (2012); Global Code of
dokumentih. Ethic Tourism (2012)
Koncept odgovornosti se pove- Budeanu (2005); Stanford (2008)
zuje z individualno odgovorno-
stjo na ravni odgovorne potro-
šnje.
52 Koncept se povezuje z eticˇno Krippendorf (1987); Blackstock
in moralno odgovornostjo, pri idr. (2008); Bramwell idr. (2008);
cˇemer je kljucˇni imperativ od- Fennell (2006); Goodwin (2011)
govorno vedenje in delovanje v
smeri trajnosti.
Vedenjski vidik je kljucˇna kom- Leslie (2012)
ponenta pri odgovornem turiz-
mu, ki temelji na osnovnih nacˇe-
lih spoštovanja drugih in njiho-
vega okolja.
Odgovor na trajnostni turizem Blackstock (2008); Fennell
(angl. responsustable tourism) je (2006); Mihalicˇ (2016)
terminološka skovanka, ki izvi-
ra iz povezanosti med odgovor-
nostjo in trajnostjo. Odgovornost
temelji na primernih trajnostno
zasnovanih strategijah in politi-
kah ter dodanem primernem ve-
denju, ki je pogojeno z etiko in
okoljsko ozavešcˇenostjo.
Opombe Prirejeno po Mihalicˇ (2016, 461–465).
problemi. Pri tem se okoljska odgovornost nanaša na zavedanje in
odnos posameznikov, organizacij ali destinacij glede okoljskih pro-
blemov kot tudi na njihovo ravnanje, ki je povezano z eticˇnim de-
lovanjem. V turizmu se odsotnost okoljske odgovornosti kaže v ne-
vednosti ali ignoriranju okoljske problematike, prikrivanju okoljskih
informacij in v ponudbi umetnih nadomestkov za pristne izkušnje.
Tej najnižji stopnji sledi okoljsko zavedanje, ki ga posameznik pri-
dobi z informacijami in izobraževanjem. Šele ko je opolnomocˇen z
Preglednica 4.1 Nadaljevanje s prejšnje strani
Termin Vsebinski pomen Avtorji/inštitucije
Odgovorni Koncept, ki se povezuje v razlicˇ- Butler (1991); Fenell (2006); Bra-
turizem nih raziskavah z okoljskimi pro- mwell idr. (2008); Goodwin
blemi v turizmu. (2011); Leslie (2012)
Opredelitev odgovornega turiz- International Conference on Re-
ma v povezavi z odgovornim de- sponsible Tourism in Destinati-
lovanjem in aktivnostjo v praksi ons (2002); Tourism Sustainabi-
je navedena v številnih globalnih lity Group (2012); Global Code of
dokumentih. Ethic Tourism (2012)
Koncept odgovornosti se pove- Budeanu (2005); Stanford (2008)
zuje z individualno odgovorno-
stjo na ravni odgovorne potro-
šnje.
52 Koncept se povezuje z eticˇno Krippendorf (1987); Blackstock
in moralno odgovornostjo, pri idr. (2008); Bramwell idr. (2008);
cˇemer je kljucˇni imperativ od- Fennell (2006); Goodwin (2011)
govorno vedenje in delovanje v
smeri trajnosti.
Vedenjski vidik je kljucˇna kom- Leslie (2012)
ponenta pri odgovornem turiz-
mu, ki temelji na osnovnih nacˇe-
lih spoštovanja drugih in njiho-
vega okolja.
Odgovor na trajnostni turizem Blackstock (2008); Fennell
(angl. responsustable tourism) je (2006); Mihalicˇ (2016)
terminološka skovanka, ki izvi-
ra iz povezanosti med odgovor-
nostjo in trajnostjo. Odgovornost
temelji na primernih trajnostno
zasnovanih strategijah in politi-
kah ter dodanem primernem ve-
denju, ki je pogojeno z etiko in
okoljsko ozavešcˇenostjo.
Opombe Prirejeno po Mihalicˇ (2016, 461–465).
problemi. Pri tem se okoljska odgovornost nanaša na zavedanje in
odnos posameznikov, organizacij ali destinacij glede okoljskih pro-
blemov kot tudi na njihovo ravnanje, ki je povezano z eticˇnim de-
lovanjem. V turizmu se odsotnost okoljske odgovornosti kaže v ne-
vednosti ali ignoriranju okoljske problematike, prikrivanju okoljskih
informacij in v ponudbi umetnih nadomestkov za pristne izkušnje.
Tej najnižji stopnji sledi okoljsko zavedanje, ki ga posameznik pri-
dobi z informacijami in izobraževanjem. Šele ko je opolnomocˇen z
