Page 54 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 54
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
bodisi na ravni posameznika ali skupin pogojen z odgovornostjo, ki
temelji na ozavešcˇenosti, postavljenih programih in praksah (inštru-
mentih) ter nujni implementaciji aktivnosti. Proces predstavljenega
modela sam po sebi še ne zagotavlja napredka. Kljucˇna dimenzija se
namrecˇ nanaša na cˇasovno razsežnost izvedbe procesa, ki se lahko
v dolocˇeni tocˇki tudi zaustavi zaradi razlicˇnih razlogov, ki izhajajo
bodisi iz ekonomskega, družbeno-kulturnega ali naravnega okolja.
Prva stopnja se nanaša na preteklo razumevanje trajnostno odgo-
vornega turizma, ki se še ne zaveda družbeno-kulturnih in okoljskih
problemov v turizmu.
Na drugi stopnji pricˇne narašcˇati zavedanje o posledicah vpliva
turizma na družbeno, kulturno in naravno okolje. Turisticˇna panoga
sledi tržni logiki in menjalni odnosi primarno temeljijo na ekonom-
54 skem stebru in ne vkljucˇujejo premisleka o svojem vplivu na okolje.
Na tretji stopnji se postavi trajnostni razvoj turizma, ki vkljucˇuje pro-
gram trajnostnih ukrepov, na cˇetrti stopnji pa se izvaja implemen-
tacija okoljskih politik, ki vkljucˇuje odgovorno vedenje in delovanje
deležnikov v turizmu. Prikaz okvira razumevanja diskurza trajnostne
odgovornosti v turizmu je prikazan v preglednici 4.2.
Cˇ eprav je koncept odgovornega turizma pogosto uporabljen v
specificˇnih oblikah turizma, se v nacˇelu in namenu povezuje s traj-
nostnim turizmom in kot pravi Sharpley (2009, 385): »Težko ali skoraj
nemogocˇe je razlikovati odgovorni turizem od koncepta trajnostne-
ga turizma.« Vendar se kljub prekrivanju odgovornega turizma s traj-
nostjo koncepta razlikujeta.
Odgovornost v turizmu je artikuliran pojav idej in priporocˇil ter
produkt novega tisocˇletja, ki v akademskem prostoru pridobiva na
pomenu. Koncept temelji na prepoznavnih izhodišcˇih, ki segajo v
pozno dvajseto stoletje, vendar s koreninami, ki imajo daljšo zgo-
dovino v kontekstu razlicˇnih praks v turisticˇnih krajih in naravnih
parkih, v mestnem upravljanju in dolocˇenih vidikih razvoja »soci-
alnega turizma«. Gre za predhodnike, ki so vzpostavili razumevanje
odgovornosti v turizmu skozi stalna protislovja, ki niso nikoli v celoti
predvidena, še manj predhodno artikulirana.
Obsežno agendo odgovornosti v turizmu vkljucˇuje deklaracija iz
Cape Towna (International Conference on Responsible Tourism in
Destinations 2002), v kateri je mogocˇe najti politike in dejavnosti lo-
kalnih in nacionalnih vlad, nevladnih organizacij, prostovoljnih or-
ganizacij in celo zasebnih podjetij. Deklaracija si prizadeva za spod-
bodisi na ravni posameznika ali skupin pogojen z odgovornostjo, ki
temelji na ozavešcˇenosti, postavljenih programih in praksah (inštru-
mentih) ter nujni implementaciji aktivnosti. Proces predstavljenega
modela sam po sebi še ne zagotavlja napredka. Kljucˇna dimenzija se
namrecˇ nanaša na cˇasovno razsežnost izvedbe procesa, ki se lahko
v dolocˇeni tocˇki tudi zaustavi zaradi razlicˇnih razlogov, ki izhajajo
bodisi iz ekonomskega, družbeno-kulturnega ali naravnega okolja.
Prva stopnja se nanaša na preteklo razumevanje trajnostno odgo-
vornega turizma, ki se še ne zaveda družbeno-kulturnih in okoljskih
problemov v turizmu.
Na drugi stopnji pricˇne narašcˇati zavedanje o posledicah vpliva
turizma na družbeno, kulturno in naravno okolje. Turisticˇna panoga
sledi tržni logiki in menjalni odnosi primarno temeljijo na ekonom-
54 skem stebru in ne vkljucˇujejo premisleka o svojem vplivu na okolje.
Na tretji stopnji se postavi trajnostni razvoj turizma, ki vkljucˇuje pro-
gram trajnostnih ukrepov, na cˇetrti stopnji pa se izvaja implemen-
tacija okoljskih politik, ki vkljucˇuje odgovorno vedenje in delovanje
deležnikov v turizmu. Prikaz okvira razumevanja diskurza trajnostne
odgovornosti v turizmu je prikazan v preglednici 4.2.
Cˇ eprav je koncept odgovornega turizma pogosto uporabljen v
specificˇnih oblikah turizma, se v nacˇelu in namenu povezuje s traj-
nostnim turizmom in kot pravi Sharpley (2009, 385): »Težko ali skoraj
nemogocˇe je razlikovati odgovorni turizem od koncepta trajnostne-
ga turizma.« Vendar se kljub prekrivanju odgovornega turizma s traj-
nostjo koncepta razlikujeta.
Odgovornost v turizmu je artikuliran pojav idej in priporocˇil ter
produkt novega tisocˇletja, ki v akademskem prostoru pridobiva na
pomenu. Koncept temelji na prepoznavnih izhodišcˇih, ki segajo v
pozno dvajseto stoletje, vendar s koreninami, ki imajo daljšo zgo-
dovino v kontekstu razlicˇnih praks v turisticˇnih krajih in naravnih
parkih, v mestnem upravljanju in dolocˇenih vidikih razvoja »soci-
alnega turizma«. Gre za predhodnike, ki so vzpostavili razumevanje
odgovornosti v turizmu skozi stalna protislovja, ki niso nikoli v celoti
predvidena, še manj predhodno artikulirana.
Obsežno agendo odgovornosti v turizmu vkljucˇuje deklaracija iz
Cape Towna (International Conference on Responsible Tourism in
Destinations 2002), v kateri je mogocˇe najti politike in dejavnosti lo-
kalnih in nacionalnih vlad, nevladnih organizacij, prostovoljnih or-
ganizacij in celo zasebnih podjetij. Deklaracija si prizadeva za spod-
