Page 56 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 56
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
• odgovorni turizem je svetovni pogled, ki poudarja trajnost virov,
medtem ko ignorira vlogo turisticˇnega povpraševanja;
• trajnost je v okviru konteksta odgovornega turizma pogosto
omejena z ohranjanjem okolja, vendar kot kompleksen in dina-
micˇen koncept še vedno ne rešuje težave z upravljanjem virov;
• zagovarjanje medgeneracijske pravicˇnosti se v nekaterih prime-
rih izpostavlja na racˇun kapitala;
• socialno-ekonomska korist bo vedno vplivala na družbeno-
kulturno celovitost prek demonstracijskega ucˇinka, zato odgo-
vorni turizem ne more sobivati s kulturno trajnostjo;
• v kontekstu odgovornega turizma dolgorocˇna vzdržnost ni do-
volj jasno opredeljena in niti ne obstajajo ustrezni merilni ka-
56 zalniki za njeno merjenje;
• na koncu je odgovorni turizem povezan s poenostavljenimi in
naivnimi pogledi kot rešitev za trajnostno in narašcˇajocˇo sve-
tovno turisticˇno industrijo (Liu 2003).
Z ozirom na izpostavljene kritike smo skušali prispevati k uteme-
ljitvi pomena koncepta odgovornosti v turizmu. Odgovornost je kot
nacˇin delovanja umešcˇena v vse oblike turizma, od trajnostnega, na-
ravnega, volonterskega, skupnostnega do »pro-poor« turizma, ki si
prizadeva za odpravo revšcˇine, in ekoturizma. Vsaka izmed navede-
nih oblik vsebuje tudi protislovnosti in dolocˇene nejasnosti, ki izha-
jajo predvsem iz obstoja in uveljavljanja na svojem delu trga, ki je
povezan z dolocˇeno stopnjo razvoja.
Tipicˇen primer pogostih protislovij je ekoturizem, kjer obstaja so-
glasje, da je narava osrednja privlacˇnost turizma, vendar so ob tem
nejasne njegove politicˇne in ekonomske dimenzije, stopnja okoljske
in družbene odgovornosti ter njegova dolgorocˇna trajnost. Ekoturi-
zem pritegne manjši tržni segment ekoturistov, ki razpolagajo z re-
lativno visokim prihodkom ter z vecˇ prostega cˇasa in denarja za po-
trošnjo, ki ga namenijo za potovanja iz razvitih v manj razvite de-
žele. Weaver (1998) izpostavlja problem, da je lahko ekoturizem in-
strument modernizacije in je kot tak netrajnosten. Z nadaljnjo rastjo
turizma povpraševanje po ekoturizmu lahko vdre tudi na obmocˇja,
ki so nedotakljiva, kar bi vplivalo na konfliktnost do lokalnih potreb
ter scˇasoma poleg okoljske in družbene netrajnosti postalo tudi eko-
nomsko netrajnostno, s postopnim unicˇenjem prav tistih naravnih
znamenitosti, zaradi katerih turizem v osnovi privlacˇi. Zaradi te pro-
• odgovorni turizem je svetovni pogled, ki poudarja trajnost virov,
medtem ko ignorira vlogo turisticˇnega povpraševanja;
• trajnost je v okviru konteksta odgovornega turizma pogosto
omejena z ohranjanjem okolja, vendar kot kompleksen in dina-
micˇen koncept še vedno ne rešuje težave z upravljanjem virov;
• zagovarjanje medgeneracijske pravicˇnosti se v nekaterih prime-
rih izpostavlja na racˇun kapitala;
• socialno-ekonomska korist bo vedno vplivala na družbeno-
kulturno celovitost prek demonstracijskega ucˇinka, zato odgo-
vorni turizem ne more sobivati s kulturno trajnostjo;
• v kontekstu odgovornega turizma dolgorocˇna vzdržnost ni do-
volj jasno opredeljena in niti ne obstajajo ustrezni merilni ka-
56 zalniki za njeno merjenje;
• na koncu je odgovorni turizem povezan s poenostavljenimi in
naivnimi pogledi kot rešitev za trajnostno in narašcˇajocˇo sve-
tovno turisticˇno industrijo (Liu 2003).
Z ozirom na izpostavljene kritike smo skušali prispevati k uteme-
ljitvi pomena koncepta odgovornosti v turizmu. Odgovornost je kot
nacˇin delovanja umešcˇena v vse oblike turizma, od trajnostnega, na-
ravnega, volonterskega, skupnostnega do »pro-poor« turizma, ki si
prizadeva za odpravo revšcˇine, in ekoturizma. Vsaka izmed navede-
nih oblik vsebuje tudi protislovnosti in dolocˇene nejasnosti, ki izha-
jajo predvsem iz obstoja in uveljavljanja na svojem delu trga, ki je
povezan z dolocˇeno stopnjo razvoja.
Tipicˇen primer pogostih protislovij je ekoturizem, kjer obstaja so-
glasje, da je narava osrednja privlacˇnost turizma, vendar so ob tem
nejasne njegove politicˇne in ekonomske dimenzije, stopnja okoljske
in družbene odgovornosti ter njegova dolgorocˇna trajnost. Ekoturi-
zem pritegne manjši tržni segment ekoturistov, ki razpolagajo z re-
lativno visokim prihodkom ter z vecˇ prostega cˇasa in denarja za po-
trošnjo, ki ga namenijo za potovanja iz razvitih v manj razvite de-
žele. Weaver (1998) izpostavlja problem, da je lahko ekoturizem in-
strument modernizacije in je kot tak netrajnosten. Z nadaljnjo rastjo
turizma povpraševanje po ekoturizmu lahko vdre tudi na obmocˇja,
ki so nedotakljiva, kar bi vplivalo na konfliktnost do lokalnih potreb
ter scˇasoma poleg okoljske in družbene netrajnosti postalo tudi eko-
nomsko netrajnostno, s postopnim unicˇenjem prav tistih naravnih
znamenitosti, zaradi katerih turizem v osnovi privlacˇi. Zaradi te pro-
