Page 58 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 58
Nad globalne izzive v turizmu z odgovornostjo
skupnost, ki je pogosto izolirana od turizma in s pozornostjo turistov
lahko tudi krepi svojo lastno kulturno identiteto.
Odgovorni nacˇin turizma je lahko vkljucˇen v vse zgoraj navedene
oblike. Odgovornost je tista predvidena kategorija posameznika, ki
lahko z ozavešcˇenim pristopom in ravnanjem tako na strani povpra-
ševanja kot ponudbe v turisticˇnem sistemu vnese sprejemljivost pri
udejanjanju trajnosti v vseh okoljih. Po Goodwinu (2016) so namrecˇ
lahko vse oblike turizma organizirane in izvedene na odgovoren na-
cˇin.
Cilj odgovornega turizma ni le ublažiti škodo zaradi množicˇ-
nega turizma, temvecˇ tudi ravnati v družbeno korist skupnosti,
v kateri se odvija turizem, tako na socialno-ekonomskih kot tudi
socialno-kulturnih ravneh, hkrati pa teži k ohranjanju naravnega
58 okolja (World Tourism Organization 2005). D. Stanford (2008, 260) je
v tem kontekstu odgovorni turizem opredelila skozi tri znacˇilnosti:
• vkljucˇuje štiri stebre: kulturni, socialni, okoljski in ekonomski
steber;
• pokriva vse oblike turizma, od ekoturizma do množicˇnega tu-
rizma;
• prednosti in koristi imajo vsi vpleteni, to so turisti, turisticˇni po-
nudniki in lokalne skupnosti.
Odgovorni in trajnostni turizem se odražata v novodobnih alter-
nativnih vrstah turizma, ki smo jih predstavili in so postale neonor-
mativni pojav, vgrajen v številne izjave, vzorce, deklaracije, eticˇne ko-
dekse, strategije nacˇrtovanja destinacij in v turisticˇne organizacijske
strukture (Weaver 2012). Tako so nastali dokumenti, ki na globalni
ravni promovirajo trajnostni razvoj in odgovornost v turizmu, med
katerimi velja izpostaviti Agendo 21 (World Tourism Organization
2001) in globalni eticˇni kodeks (World Tourism Organization 2005).
V zagovarjanju teh nacˇel in pravic so aktivne tudi številne vladne in
nevladne turisticˇne organizacije ter inštitucije, kot so Združeni naro-
di, Greenpeace, Svetovna turisticˇna organizacija, Mednarodni center
za odgovorni turizem in druge. S skupnimi programi in politikami
ucˇinkovito prispevajo k zmanjševanju negativnih vplivov turizma in
k povecˇevanju njegovih pozitivnih ucˇinkov ter koristi na ekonomi-
jo, družbo in okolje, kot je zapisano v programu Združenih narodov
za okolje (United Nations Enviroment Program 2009). Temu tren-
du vse bolj sledijo tudi gospodarski subjekti, podjetja, ki vse pogo-
skupnost, ki je pogosto izolirana od turizma in s pozornostjo turistov
lahko tudi krepi svojo lastno kulturno identiteto.
Odgovorni nacˇin turizma je lahko vkljucˇen v vse zgoraj navedene
oblike. Odgovornost je tista predvidena kategorija posameznika, ki
lahko z ozavešcˇenim pristopom in ravnanjem tako na strani povpra-
ševanja kot ponudbe v turisticˇnem sistemu vnese sprejemljivost pri
udejanjanju trajnosti v vseh okoljih. Po Goodwinu (2016) so namrecˇ
lahko vse oblike turizma organizirane in izvedene na odgovoren na-
cˇin.
Cilj odgovornega turizma ni le ublažiti škodo zaradi množicˇ-
nega turizma, temvecˇ tudi ravnati v družbeno korist skupnosti,
v kateri se odvija turizem, tako na socialno-ekonomskih kot tudi
socialno-kulturnih ravneh, hkrati pa teži k ohranjanju naravnega
58 okolja (World Tourism Organization 2005). D. Stanford (2008, 260) je
v tem kontekstu odgovorni turizem opredelila skozi tri znacˇilnosti:
• vkljucˇuje štiri stebre: kulturni, socialni, okoljski in ekonomski
steber;
• pokriva vse oblike turizma, od ekoturizma do množicˇnega tu-
rizma;
• prednosti in koristi imajo vsi vpleteni, to so turisti, turisticˇni po-
nudniki in lokalne skupnosti.
Odgovorni in trajnostni turizem se odražata v novodobnih alter-
nativnih vrstah turizma, ki smo jih predstavili in so postale neonor-
mativni pojav, vgrajen v številne izjave, vzorce, deklaracije, eticˇne ko-
dekse, strategije nacˇrtovanja destinacij in v turisticˇne organizacijske
strukture (Weaver 2012). Tako so nastali dokumenti, ki na globalni
ravni promovirajo trajnostni razvoj in odgovornost v turizmu, med
katerimi velja izpostaviti Agendo 21 (World Tourism Organization
2001) in globalni eticˇni kodeks (World Tourism Organization 2005).
V zagovarjanju teh nacˇel in pravic so aktivne tudi številne vladne in
nevladne turisticˇne organizacije ter inštitucije, kot so Združeni naro-
di, Greenpeace, Svetovna turisticˇna organizacija, Mednarodni center
za odgovorni turizem in druge. S skupnimi programi in politikami
ucˇinkovito prispevajo k zmanjševanju negativnih vplivov turizma in
k povecˇevanju njegovih pozitivnih ucˇinkov ter koristi na ekonomi-
jo, družbo in okolje, kot je zapisano v programu Združenih narodov
za okolje (United Nations Enviroment Program 2009). Temu tren-
du vse bolj sledijo tudi gospodarski subjekti, podjetja, ki vse pogo-
