Page 59 - Zabukovec Baruca, Petra. 2020. Z odgovornostjo do družbenih spremembv smeri trajnostno odgovornega razvoja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 59
Trajnostna odgovornost turizma 59
steje izkazujejo odgovorne prakse v odnosu do svojih deležnikov in
okolja.
Evropska komisija za trajnostni evropski turizem je v evropski li-
stini za trajnostni in odgovorni turizem (Tourism Sustainability Gro-
up 2012) odgovorni turizem opredelila kot turizem, ki se nanaša na
ozavešcˇanje, odlocˇitve in dejanja vseh tistih, ki sodelujejo pri nacˇrto-
vanju, izvedbi in potrošnji v turizmu na nacˇin, ki zagotavlja trajnost.
Za zagotavljanje trajnosti mora biti turizem ekonomsko rentabilen
in zadostiti mora potrebam družbe ter okolja na nacˇin, da bo naprej
koristen, brez negativnih vplivov na sedanje in prihodnje generacije
(Tourism Sustainability Group 2012, 2). S to opredelitvijo je odgovor-
nost izpostavljena kot pogoj za uveljavljanje trajnostnega turizma.
Pri tem velja izpostaviti logiko postopne odgovornosti v turizmu,
ki se povezuje s potrošnjo in proizvodnjo, predvsem pa mora izhajati
iz potreb ljudi in njihovega odnosa do naravnih ter kulturnih virov na
nacˇin varovanja in zagotavljanja kakovostnega življenja ter dobrega
pocˇutja (Saarinen 2014, 10). Pri tem se odgovorna potrošnja v turiz-
mu povezuje z zmožnostjo sprememb na strani posameznika v vlogi
turista (Budeanu 2005; Stanford 2008).
Goodwinova (2002) definicija koncepta odgovornosti v turizmu
temelji na ideji, da so vse oblike turizma organizirane in izvedene
na odgovoren nacˇin, pri cˇemer ne gre za absolutni koncept, ker so
turisti ali ponudniki v turizmu lahko bolj ali manj odgovorni. Gre za
proces, glede katerega Goodwin (2002, 21) izpostavi:
[. . .] potrošniki, poslovni ljudje in lokalni prebivalci težijo k iz-
korišcˇanju izkušnje in dejavnosti, da bi ustvarili boljšo obliko
ali oblike turizma. Razlicˇne skupine razlicˇno in za razlicˇne na-
mene prevzemajo odgovornost, svojo odgovornost izvršujejo na
množico razlicˇnih nacˇinov; raznolikost je samo bistvo cˇloveške-
ga obstoja kot tudi bistven vidik turizma in koncept odgovorno-
sti ga vkljucˇuje. Razlicˇni potrošniki, podjetja in skupnosti desti-
nacij si bodo prizadevali za uresnicˇevanje njihovega koncepta
boljše oblike turizma in bodo prevzemali odgovornost za njego-
vo doseganje.
Ta opredelitev temelji na predpostavki, da je odgovornost v turiz-
mu lahko sestavni del razlicˇnih oblik turizma, ker gre za prizadeva-
nje, ki je lahko uresnicˇeno na razlicˇne nacˇine, na razlicˇnih trgih in
na raznolikih destinacijah po svetu in to prizadevanje je odgovor-
steje izkazujejo odgovorne prakse v odnosu do svojih deležnikov in
okolja.
Evropska komisija za trajnostni evropski turizem je v evropski li-
stini za trajnostni in odgovorni turizem (Tourism Sustainability Gro-
up 2012) odgovorni turizem opredelila kot turizem, ki se nanaša na
ozavešcˇanje, odlocˇitve in dejanja vseh tistih, ki sodelujejo pri nacˇrto-
vanju, izvedbi in potrošnji v turizmu na nacˇin, ki zagotavlja trajnost.
Za zagotavljanje trajnosti mora biti turizem ekonomsko rentabilen
in zadostiti mora potrebam družbe ter okolja na nacˇin, da bo naprej
koristen, brez negativnih vplivov na sedanje in prihodnje generacije
(Tourism Sustainability Group 2012, 2). S to opredelitvijo je odgovor-
nost izpostavljena kot pogoj za uveljavljanje trajnostnega turizma.
Pri tem velja izpostaviti logiko postopne odgovornosti v turizmu,
ki se povezuje s potrošnjo in proizvodnjo, predvsem pa mora izhajati
iz potreb ljudi in njihovega odnosa do naravnih ter kulturnih virov na
nacˇin varovanja in zagotavljanja kakovostnega življenja ter dobrega
pocˇutja (Saarinen 2014, 10). Pri tem se odgovorna potrošnja v turiz-
mu povezuje z zmožnostjo sprememb na strani posameznika v vlogi
turista (Budeanu 2005; Stanford 2008).
Goodwinova (2002) definicija koncepta odgovornosti v turizmu
temelji na ideji, da so vse oblike turizma organizirane in izvedene
na odgovoren nacˇin, pri cˇemer ne gre za absolutni koncept, ker so
turisti ali ponudniki v turizmu lahko bolj ali manj odgovorni. Gre za
proces, glede katerega Goodwin (2002, 21) izpostavi:
[. . .] potrošniki, poslovni ljudje in lokalni prebivalci težijo k iz-
korišcˇanju izkušnje in dejavnosti, da bi ustvarili boljšo obliko
ali oblike turizma. Razlicˇne skupine razlicˇno in za razlicˇne na-
mene prevzemajo odgovornost, svojo odgovornost izvršujejo na
množico razlicˇnih nacˇinov; raznolikost je samo bistvo cˇloveške-
ga obstoja kot tudi bistven vidik turizma in koncept odgovorno-
sti ga vkljucˇuje. Razlicˇni potrošniki, podjetja in skupnosti desti-
nacij si bodo prizadevali za uresnicˇevanje njihovega koncepta
boljše oblike turizma in bodo prevzemali odgovornost za njego-
vo doseganje.
Ta opredelitev temelji na predpostavki, da je odgovornost v turiz-
mu lahko sestavni del razlicˇnih oblik turizma, ker gre za prizadeva-
nje, ki je lahko uresnicˇeno na razlicˇne nacˇine, na razlicˇnih trgih in
na raznolikih destinacijah po svetu in to prizadevanje je odgovor-
